O predlogu zakona mora po potrditvi vlade odločiti še parlament.
Nemška vlada pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza načrtuje uvedbo novega ukrepa v sistem bolniške odsotnosti, t. i. delnega bolniškega staleža (Teilkrankschreibung). Namesto dosedanjega pravila »ali si popolnoma bolan ali popolnoma zdrav« bi lahko zdravniki v prihodnje delovno sposobnost ocenili v odstotkih (100 %, 75 %, 50 % ali 25 %).
To pomeni, da bi lahko na primer oseba, ki običajno dela 40 ur na teden, med boleznijo delala le 20 ur. Reformo predlaga ministrica za zdravje Nina Warken, njen cilj pa je postopno in hitrejše vračanje zaposlenih na delo ter zmanjšanje stroškov bolniških odsotnosti. Povod za to so visoke stopnje odsotnosti z dela, saj zaposleni v Nemčiji v povprečju izostanejo približno 19,5 dneva na leto.
Za delo v zmanjšanem obsegu med boleznijo morajo biti izpolnjeni trije pogoji: zdravnik mora ugotoviti delno delovno sposobnost, zaposleni se mora počutiti sposoben za delo, delodajalec pa mora dati soglasje. Če delodajalec ne pristane, ostane v veljavi klasična, popolna bolniška odsotnost. V praksi je ideja namenjena predvsem daljšim bolniškim odsotnostim, daljšim od štirih tednov.
Tako bi lahko na primer oseba z lažjo boleznijo delala od doma namesto v pisarni, fizični delavec bi začasno opravljal administrativna dela, delodajalci pa bi lahko pomagali s prilagodljivim delovnim časom ali delom na daljavo. Kar zadeva finančni vidik, prvih šest tednov delodajalec še vedno izplačuje polno plačo. Po tem obdobju delodajalec plača opravljene ure, preostanek pa krije zdravstveno zavarovanje v obliki nadomestila za bolniško odsotnost.
Načrtuje se tudi znižanje nadomestila z 70 % na 65 % bruto plače, vendar bi lahko zaposleni v nekaterih primerih finančno vseeno bolje prišli skozi kot pri popolni bolniški. Podporniki reforme poudarjajo več prednosti, kot so lažji in hitrejši povratek na delo, manjše skupno število bolniških dni, ohranjanje delovnih navad in veščin ter boljša socialna vključenost, zlasti pri psihičnih boleznih. Prav tako naj bi omogočila bolj postopen in fleksibilen prehod iz bolezni nazaj v polno delo.
Strokovnjaki izpostavljajo, da mnogi ljudje niso niti popolnoma zdravi niti popolnoma bolni, temveč nekje vmes, zato ima tak model smisel. Po drugi strani sindikati in socialne organizacije opozarjajo na tveganja. Zaposleni bi lahko bili pod pritiskom, da delajo, tudi ko niso pripravljeni, okrevanje bi se lahko podaljšalo ali pa bi se stanje celo poslabšalo. Obstaja tudi nevarnost, da »prostovoljnost« v praksi ne bi bila resnična.
Kritiki opozarjajo, da bi prezgodnja vrnitev na delo lahko dolgoročno povečala število in trajanje bolezni. Načrtovana reforma prinaša bolj fleksibilen pristop k bolniški odsotnosti, hkrati pa odpira vprašanja o zaščiti zdravja zaposlenih. Ključno bo, da odločitve ostanejo medicinsko utemeljene in da imajo zaposleni dejansko možnost izbire. O predlogu zakona mora po potrditvi vlade odločiti še parlament.
Preberite še:
Neee, po Luki Dončiću zdaj glasne govorice o ločitvi sprožila ta pri nas znana igralka