Država namerava s tem zakonom v naslednjih štirih letih zgraditi in obnoviti 20.200 stanovanj in družinskih hiš.
Podpredsednik hrvaške vlade ter minister za prostorsko urejanje, graditeljstvo in državno premoženje Branko Bačić je v sredo v saboru povedal, da želi vlada z novim zakonom o dostopnih stanovanjih prispevati k zmanjšanju in ublažitvi rasti cen nepremičnin ter povečati število cenovno dostopnih stanovanj.
»Gre za proces, ki ne more takoj zagotoviti dostopnih stanovanj, vendar smo prepričani, da bomo z uresničevanjem zakonov o vzdrževanju stavb, o davku na nepremičnine, o stanovanjski oskrbi na podprtih območjih, o najemu stanovanj ter s sklopom zakonov s področja prostorskega urejanja omogočili povečanje števila stanovanjskih enot, aktivirali prazna stanovanja in zgradili nova ter tako ustavili rast cen nepremičnin,« je dejal Bačić ob predstavitvi predloga zakona poslancem.
Država namerava s tem zakonom v naslednjih štirih letih zgraditi in obnoviti 20.200 stanovanj in družinskih hiš, med katerimi se 8.000 nanaša na nova stanovanja, ki jih bo gradila Agencija za pravni promet in posredovanje z nepremičninami (APN), 9.000 stanovanj pa naj bi namenili dostopnemu stanovanju z aktivacijo praznih nepremičnin.
Načrt je do leta 2030 vložiti približno dve milijardi evrov, do leta 2034 pa dodatnih 3,5 milijarde evrov. Sredstva za gradnjo bodo zagotovili država, mesta in občine, APN ter finančne institucije. Državljani, ki bodo upravičeni do dostopnega stanovanja, tega ne bodo smeli prodati 35 let, razen v izjemnih primerih, pri čemer bo imela predkupno pravico lokalna skupnost, nato pa APN.
Bačić je poudaril, da je več razlogov pripeljalo do težav pri dostopu do dostopnih stanovanj – vstop Hrvaške v EU, zaradi česar so nepremičnine postale dostopne državljanom EU, energetska kriza kot posledica ruske agresije na Ukrajino, ki je vplivala na rast cen gradbenih del, ter usmerjanje presežnih prihodkov državljanov v nepremičnine.
»To je privedlo do tega, da od 2,3 milijona stanovanjskih enot na Hrvaškem približno 40 odstotkov ni namenjenih stalnemu bivanju, bodisi so prazne bodisi se uporabljajo za kratkoročni najem, pisarne in podobno,« je navedel.
Opozicija meni, da zakon ne bo prinesel želenih učinkov. Ante Kujundžić (Klub Mosta in neodvisnega Josipa Jurčevića) je dejal, da zakon, ki je bil predstavljen kot zgodovinski korak na področju stanovanjske politike, ne bo pomagal tistim brez podpore staršev, temveč bo okrepil sloj družbe, ki že razpolaga s kapitalom.
Po njegovem bi morala država uvesti davek na luksuz ali ustanoviti državni sklad za mlade. Anka Mrak Taritaš (Klub HSS, GLAS in DOSIP) meni, da zakon ponuja »veliko iluzijo«. Opozorila je, da je bilo v desetih letih programa spodbudne stanovanjske gradnje zgrajenih le 920 stanovanj, zato dvomi v izvedljivost načrtov. Marijana Puljak (Klub Centra in NPS) je poudarila, da gre za resen družbeni problem in da je za stabilizacijo cen treba bistveno povečati ponudbo stanovanj ter pospešiti gradnjo infrastrukture.
Mišo Krstičević (Klub SDP) je opozoril, da po raziskavi Ekonomskega inštituta iz leta 2021 na Hrvaškem primanjkuje 237.000 stanovanj, medtem ko minister napoveduje 20.200 stanovanj do leta 2030. Dalibor Paus (Klub IDS, PGS, UNIJA in ISU-PIP) je podvomil o realnosti načrtov za 8.000 novih stanovanj do leta 2030 in vprašal, ali bo država lahko šestkrat učinkovitejša kot doslej.
Preberite še: Testirali sokove: Ta pri nas zelo popularen sok vsebuje sporne pesticide
Poglejte tudi: