Vlasta Nussdorfer pri predsedniku DZ: Stopila v bran opeharjenim delavcem

Vlasta Nussdorfer pri predsedniku DZ: Stopila v bran opeharjenim delavcem (foto: Sašo Radej) Sašo Radej
Vir: Lady
15. 6. 2017

"Odkar sem varuhinja, si prizadevam, da bi ljudje, ki nimajo pravega doma, imeli nekje vsaj prijavljeno bivališče, kamor bi se stekali uradna in druga pošta, socialna podpora in zdravstveno zavarovanje. Ponosna sem, da nam je to končno uspelo," z veseljem pove Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic.

"Te osebe imajo lahko od avgusta letos zakonsko bivališče prijavljeno na naslovu občine, v kateri živijo," še doda Nussdorferjeva, ki je kot vodja institucije pred kratkim predstavila letno poročilo o delu varuha za leto 2016. To je zgolj eden od številnih primerov, ki so zapisani na več sto straneh poročila. "Revščina s svojimi številnimi obrazi ostaja osrednja tema," poudari Nussdorferjeva, ki je lani obravnavala največ pobud, ki so se nanašale na različne socialne stiske.

"Gospa je delala v gostinstvu in več let ji delodajalec ni plačeval prispevkov," na koncu je ostala celo brez plače, poudari varuhinja, ki že leta opozarja državo, naj takšnim izkoriščevalskim delodajalcem pristriže peruti: "Skupaj z odvetnico je šla v težak sodni boj in uspelo ji je. Njen delodajalec, ki ima odprtih ogromno podjetij, ves čas zatrjuje, da nima denarja, a vidi se, da živi na veliki nogi. Vendar kamorkoli njena odvetnica vloži zahtevo za izvršbo, tam ni denarja," še poudari in ob tem doda, da gospod dolguje ogromno ljudem mnogo denarja, kar je povsem nedopustno.

Takšnih in drugačnih težkih zgodb je preveč. Nekaj jih je ob izdaji letnega poročila predstavila medijem. Poročilo o celoletnem delu je najprej predela predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu.

Med prvimi sta ga prejela tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar. Dejala je, da se stvari premikajo, priporočila varuha organi postopoma tudi upoštevajo in uresničujejo. Nussdorferjeva, ki že štiri leta varuje ljudi pred samovoljo oblasti in jo nadzira, da pri delu ne pozabi na pravice ljudi, je bila ob tem tudi kritična.

"Zavedati se moramo, da pravice niso dosežene za vedno. Nikakor ne smemo dovoliti zmanjševanja že pridobljenih pravic. Z molkom ali pasivnostjo bi storili prav to," je še dejala varuhinja in poudarila, da zmanjševanje že pridobljenih pravic ni dopustno niti v imenu kakršnekoli krize, tudi finančne.

T. M.