Ob svetovnem dnevu voda, ki ga praznujemo 22. marca, naj bi se vsak pri sebi zavedal, kako pomembna za življenje je voda, da dostop do pitne vode ni zagotovljen vsem ljudem ter da je potrebno odgovorno ravnanje z njenimi zalogami, tako v domačem kot v poslovnem okolju.
Na ta dan, ki ga obeležujejo po vsem svetu, posvečamo pozornost naravni dobrini, ki je ena izmed najpomembnejših pogojev za obstoj živih bitij – vodi. Čeprav gre za odločilen člen v igri življenja ali smrti, vodi nemalokrat posvečamo premalo pozornosti in jo obravnavamo kot samoumevno pravico. S takšnim ravnanjem pa resno ogrožamo ne le svojo, ampak tudi prihodnost vseh zanamcev, ob tej priložnosti pravijo na nacionalnem Inštitutu za javno zdravje. In tega se zavedajo tudi pri Združenih narodih.
Šesti cilj trajnostnega razvoja pravi, da je do leta 2030 treba vsem zagotoviti dostop do pitne vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri, poleg tega pa vključuje tudi cilj izboljšati kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, preprečevanjem odmetavanja odpadkov ter omejitvijo izpustov nevarnih kemikalij in drugih snovi, prepolovitvijo deleža neprečiščenih odpadnih voda ter precejšnjim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe v svetu.
In kako pri nas ravnamo z vodo, ki je v primerjavi z razvitimi državami po kakovosti v samem evropskem vrhu?
Glede oskrbe na nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da je v Sloveniji skoraj 90 odstotkov prebivalcev vključenih v oskrbo s pitno vodo, za katero so znani tudi podatki o njeni kakovosti. Kakovost je močno odvisna od velikosti oskrbovalnega območja oziroma vodovoda. Veliki in srednji vodovodi imajo praviloma kakovostno pitno vodo in ustrezno strokovno upravljanje. Mikrobiološka, zlasti fekalna onesnaženost je najbolj problematična pri malih vodovodih, še posebej pri najmanjših, ki oskrbujejo od 50 do 500 ljudi.
Na nekaterih območjih Slovenije pa so v pitni vodi tudi nekoliko presežene koncentracije nitratov in pesticidov. Kaj pa poraba? Na statističnem uradu so izračunali, da prebivalec Slovenije porabi v gospodinjstvu dnevno povprečno 104 litre vode iz javnega vodovoda. Ali je to veliko ali malo, ve vsak pri sebi sam. Med opravljanjem vsakodnevnih navad in potreb bi zagotovo lahko prihranili kakšen liter ali dva, kar na dan ni veliko, je pa zato veliko več na eno leto. In če to pomnožimo s prebivalci, vsi skupaj pripomoremo k odgovornemu ravnanju z eno in edino vodo, ki jo imamo.
Praznujemo ga že 27 let
Svetovni dan voda, 22. marec, je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju leta 1992 v Riu de Janeiru v okviru Agende 21 kot dan, namenjen pa je opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost in ogroženost naravnih vodnih virov.
Razpoložljivost vode
Trenutno okoli 1,9 milijarde ljudi živi na območjih, kjer je hudo pomanjkanje vode. Predvideva se, da se bo do leta 2050 to število povečalo na okoli tri milijarde ljudi.
Kakovost vode
Ocenjujejo, da se 1,8 milijarde ljudi oskrbuje s pitno vodo iz virov, ki niso zaščiteni pred morebitnim onesnaženjem s človeškim ali živalskim blatom. Več kot 80 % svetovnih odpadnih voda, ki jih proizvede družba, pa se povrne v okolje, ne da bi bile predhodno ustrezno prečiščene ali ponovno uporabljene.
Potrebe po vodi
2,1 milijarde ljudi nima dostopa do varne oskrbe s pitno vodo. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo zraslo za okoli dve milijardi ljudi, posledično bi globalne potrebe po vodi lahko narasle tudi za 30 odstotkov. 70 odstotkov svetovne porabe vode odpade na kmetijsko dejavnost, večinoma za namene namakanja – ta številka je na območjih velikega pomanjkanja vode in velike gostote prebivalstva še večja. Industrija predstavlja 20 odstotkov celotne porabe, pri čemer prevladuje proizvodnja energije in pridelovalne dejavnosti. Preostalih 10 odstotkov si prilastijo gospodinjstva, vendar je pomembno poudariti, da se le 1 odstotek uporabi kot pitna voda.
Človeško telo in voda
Voda je še kako pomembna za človeško telo, saj sestavlja od 60 do 70 odstotkov telesne teže človeka. Pri otrocih je delež večji, s starostjo se zmanjšuje. Dejansko je telo vreča vode, v kateri nenehno potekajo življenjski procesi v celični ali izvencelični vodi. Voda ima veliko vlogo pri uravnavanju telesne temperature, prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom, odplavlja odpadne snovi, je v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva.
Besedilo: A. M. // Fotografije: Shutterstock
