V čevlje športnika z eno najkrajših, a hkrati najosupljivejših karier danes častno vstopa njegov naslednik. ''Povzročal je skoraj takšno evforijo, kakor Beatlesi,'' se obdobja spominja najtesnejši krog njemu dragih ljudi. Tenis ga je v vesolje izstrelil v 70. letih prejšnjega stoletja.
Poznan je bil po vzdevku 'ice man' ali ledeni mož, ki ga je pridobil predvsem zaradi svojega ledeno hladnega temperamenta na polju med belimi črtami. Vse, od minimalističnih manir, prvega koraka na igrišču do pšenično obarvanih las ter značilnih trakov za pot, ki so bili njegov zaščitni znak, je sprožilo histerijo. Takšno, da so ji celo nadeli ime – borgmanija. Tenis je dobil svojega asa v rokavu. Z veliko težavo bi našli športnika v kateremkoli drugem športu, ki bi dosegal višine slave njegovih razsežnosti. V sedmih letih, med letoma 1974 in 1981, je v žep pospravil 11 zlatih medalj, zaradi česar je bilo presenečenje, da bo lopar postavil v kot in se upokojil pri rosnih 26 letih, v javnosti toliko večje. Kljub eni od najkrajših kariernih poti je Borg pustil neizbrisen pečat in zapuščino teniški zgodovini. Wimbledonu je dominiral kot nihče drug v tistih časih – postal je petkratni zaporedni zmagovalec.
Na svet je prijokal 6. junija 1956 v Södertälju, industrijskem mestecu dobrih 30 kilometrov iz Stockholma. Teniško kariero je začel po spletu naključnih dogodkov; njegov oče je osvojil naslov turnirja v namiznem tenisu, ko je bil Borg star 8 let. Nagrada za prvo mesto je bil teniški lopar, ki ga je podaril svojemu sinu. In ko ga je ljubljenec ženskih src v roke prijel prvič, ni slutil, da bo še do danes – od prvega servisa – zaljubljen v igro. Garažna vrata so postala njegov prvi nasprotnik. In ker je bil lopar prevelik in pretežek zanj, je ure in ure preživel v urjenju popolnega udarca. Zmagovati je želel od prve do zadnje minute, celo na treningih, kajti zmaga je najlepša izmed stvari, ki se lahko zgodi, je bil prepričan. Vendar njegova zasebnost ni venomer brstela v takšnih okvirih. Finančno zaledje mu je po vrhuncu kariere pričelo strmo upadati in v začetku devetdesetih je bil prisiljen razglasiti stečaj. Edini razlog, zakaj je živel v Monte Carlu, je bil pobeg od kazenskih davčnih stopenj na Švedskem. Njihova vlada je Borga preganjala zaradi neplačanih davkov v vrednosti 40 tisoč dolarjev. Nato ga je nekaj let pozneje doletel še drugi stečaj, dokler ni na plodna tla padla njegova poslovna ideja. Ustanovil je danes izjemno uspešno blagovno znamko, poimenovano kar po njegovem imenu. Björn Borg je linija spodnjega perila, druga najuspešnejša znamka na Švedskem, tik za petami ameriški modni hiši Calvin Klein. Perilo mu danes zagotavlja osnovni vir prihodka in preživetje – če gre verjeti natančnosti Forbesove lestvice, gre za približno 30 milijonov dolarjev bogastva. Bil je tudi prvi moški, ki je od nagrad v športu zaslužil več kot milijon dolarjev v eni sezoni, kar je nedvomno tudi razlog, da so ga leta 1987 sprejeli v mednarodno teniško dvorano slavnih. Švedski časniki pišejo, da danes trikrat na teden še obišče pisarno in odpelje sina v šolo: ''Danes sem zgolj in samo teniški oče,'' pove. Borg se je zadovoljil s povsem običajnim, umirjenim družinskim življenjem v svojem domu v Stockholmu, s tretjo soprogo pa imata še stanovanje v Monte Carlu in vilo v New Yorku. Ne skriva ponosa nad svojim naslednikom, sinom Leom Borgom, ki se je rodil leta 2003 – njegova želja je postati profesionalni teniški igralec in vse kaže, da je na dobri poti. V svoji starostni skupini je na Švedskem številka ena, v Evropi pa je na 20. mestu. Ali bo kdaj stopil v velike očetove čevlje in šel po njegovih stopinjah, pa ostaja odprto vprašanje. Desetletja po tem, ko je njegov oče žel stoječe ovacije, se je vrnil na 'kraj zločina' – letos je bil Leo eden izmed nastopajočih na Wimbledonu in presenetil je predvsem z neuspešno podedovanim mirnim značajem na igrišču. Borg pa je predvsem presenečen nad tem, da ga še leta po tem, ko je končal zagotovo najuspešnejše poglavje svojega življenja, ljudje prepoznavajo na ulici in prosijo za avtogram.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"