Sredi minulega meseca smo obeležili svetovni dan hipertenzije, zato smo se ob tej priložnosti o pomenu zdravljenja visokega krvnega tlaka in o aktualnih zdravstvenih razmerah pogovarjali z doc. dr. Jano Brguljan Hitij, predstojnico KO za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednico Združenja za arterijsko hipertenzijo.
V Sloveniji ima namreč po ocenah stroke težave s povišanim tlakom 40 odstotkov odrasle populacije, v starosti pa se razmerje še poveča, in sicer na kar 70 odstotkov.
Za večino srčno-žilnih zapletov sta posledično odgovorna dva tiha ubijalca - holesterol in povišan krvni tlak. Se po vaših izkušnjah Slovenci zavedamo razsežnosti te bolezni?
Lahko rečem, da Slovenci zdaj že kar precej vedo o nevarnostih, ki jih prinašata holesterol in povišan krvni tlak, veliko več, kot so vedeli pred leti. Tudi naše Združenje za arterijsko hipertenzijo je skupaj z Združenjem zdravnikov družinske medicine, Lekarniško zbornico in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje na tem področju naredilo veliko. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z zavedanjem ljudi o posledicah teh dveh rizičnih dejavnikov. Ljudje bi morali o tem več razmišljati in bolj skrbeti za priporočene vrednosti krvnega tlaka in holesterola, saj bi tako lahko preprečili marsikateri zaplet. Na Evropskem združenju za hipertenzijo smo se močno povezali z združenjem kardiologov, saj smo ugotovili, da ti strokovnjaki premalo razmišljajo o hipertenziji. Zavedanje o tej problematiki in predvsem doseganju ciljnih vrednosti, ki je pri večini populacije 130/80 mm Hg, je treba okrepiti tudi med zdravniki, ne le med bolniki.
Zaradi hitrega življenjskega ritma si ljudje vzamemo premalo časa za zdravje. Telesna nedejavnost, nepravilna prehrana in stres so naši vsakodnevni spremljevalci, ki vplivajo tudi na krvni tlak. Kakšni so simptomi?
Ja, prav hitri tempo življenja je glavni krivec za dejstvo, da se število ljudi s hipertenzijo vztrajno povečuje. Med njimi je tudi čedalje več mladih, ki prihajajo v našo ambulanto. Zato je pomembno, da poskrbimo za vse nefarmakološke ukrepe, kamor spada povečanje telesne aktivnosti, zmanjšanje stresa, zadostna količina spanja, zmanjšan vnos soli, pravilna prehrana, najpomembnejši ukrep pa je znižanje telesne teže. Seveda pa slednje ni mogoče brez povečane telesne aktivnosti, zato se številni znajdejo v nekem začaranem krogu. O značilnih simptomih bi težko govorila, saj niso nič posebnega. Kakšen posameznik sicer poroča o občasnem zatilnem ali čelnem glavobolu, zelo redka je vrtoglavica, v glavnem pa bolniki ne občutijo ničesar. Simptomi so zelo nespecifični in prav zato visokemu krvnemu tlaku rečemo tihi ubijalec, pomeni pa kar sedemkrat večjo verjetnost, da nas bo prizadel srčno-žilni zaplet, kot pri ljudeh, ki nimajo povišanih vrednosti. Ko bolezen preide v napredovalo fazo, pa se pojavijo hude težave.
Med karanteno so iz takšnih in drugačnih razlogov pri številnih ljudeh izrazile tudi hude psihične stiske. Kako te vplivajo na raven krvnega tlaka?
Zelo. Psihične stiske imajo velik vpliv na povišan krvni tlak. Če imajo ljudje veliko težav, se kaj lahko zgodi, da se jim vrednosti dvignejo in da krvni tlak ’iztiri’. Pri obravnavi povišanih vrednosti je psihično stanje posameznika gotovo ena od stvari, na katero moramo pri diagnostiki pomisliti. Ni naključje, ko rečemo, da je kakšen neprijeten stresni dogodek posamezniku ’dvignil pritisk’ ...
Kako pomembna je redna domača kontrola in kdaj je treba po pomoč k zdravniku?
Domača kontrola je zelo pomembna, pri normalni vrednosti si je krvni tlak dobro izmeriti vsaj enkrat na leto. Seveda to lahko opravimo tudi v ambulanti, pri zdravniku, vendar je bolje v domačem okolju, saj se tako izognemo t. i. hipertenziji bele halje, ki številnim povzroči povečane trenutne vrednosti tlaka, ki pa niso realne. V našem združenju svetujemo, da bi merilnik tlaka moralo imeti vsako gospodinjstvo, tako kot je samoumevno, da je pri hiši termometer za merjenje telesne temperature. Pozorni moramo biti na mejne vrednosti okoli 140 mm Hg, saj te vodijo v razvoj hipertenzije. Če izmerimo takšno vrednost, moramo tlak spremljati s pogostejšimi kontrolami.
Napisala: Katja Kozlevčar // Fotografija: Andrej Križ
