Vse kar ste si vedno želeli vprašati o tapkanju

11. 10. 2019
Deli
Vse kar ste si vedno želeli vprašati o tapkanju (foto: Promocijsko gradivo)
Promocijsko gradivo

Ste že slišali za tapkanje? Bi se ga radi naučili? Tapkati že znate, pa se k tapkanju težko spravite sami? Imate vprašanja o tapkanju, pa ne veste koga vprašati?

Potem ste na pravem mestu. Tapkajte z nami in sprostite čustveno napetost s preprosto tehniko čustvenega sproščanja. Na tem mestu se bomo tedensko srečevali vsi, ki radi tapkamo. Tukaj boste našli vodena tapkanja za različne težave, video prispevke in pisne prispevke o tapkanju. Z vami bo tapkala Katja Drobež izvajalka metode EFT. Najdete jo tukaj.

Kaj je tapkanje? 

 

Tapkanje ali metoda EFT je preprosta metoda čustvenega sproščanja, ki vam pomaga v čustvenih stiskah. Metoda EFT predpostavlja, da so napetosti, stres in naše splošno počutje povezani z našim čustvenim stanjem. Tapkanje pa je orodje, ki pomaga telesu, da se znebi negativnih čustev, simptomov in omejujočih prepričanj, ki so vzrok za slabo počutje.

Med izvajanjem metode s konicami prstov tapkamo na določene točke telesa, medtem, ko smo uglašeni s svojo težavo, kar pomeni, da o njej govorimo. S tem dosežemo čustveno razbremenitev in sprostitev, ki prineseta tudi telesno olajšanje. 

Uporaba te tehnike nam pomaga, da začnemo drugače razmišljati in čustvovati, ter s tem podpremo pozitivne spremembe v telesnem in čustvenem zdravju. S to enostavno, varno in blago tehniko lahko učinkovito ublažimo najrazličnejše težave, kot so strahovi, fobije, trema, škodljive navade, bolečine in nespečnost. 

To je enostavna, hitra in učinkovita metoda, s katero si k boljšemu počutju lahko pomagamo sami, v skupini ali ob pomoči usposobljenega izvajalca. Tapkanje je preprosto in neboleče. Vsakdo se ga lahko nauči in ga uporablja sam, kadarkoli želi in kjerkoli je. Tapkanje je preprosta metoda za samopomoč, ki je vedno pri roki.

KAKO TAPKAMO? 

Kdo je Katja?

"Kje naj začnem svojo zgodbo? Kje sploh je začetek? Nič zato, pa začnimo na sredini. Na tisti točki v mojem življenju, ko sem ugotovila, da je nasmeh na mojem obrazu samo maska. Za to masko pa množica strahov, ki ne obvladujem več. Množica strahov, ki počasi a vztrajno obvladujejo moje življenje.

V življenju mi na videz ni manjkalo ničesar. Imela sem družino, sanjsko službo, hišo, zaključevala sem magisterij. Tik pred zagovorom pa sem anksiozna pristala na psihiatrični prvi pomoči in pojedla prvo škatlico antidepresivov. Pomagala mi je, da sem magistrirala, ni pa mi pomagala do uvida, da je v mojem življenju nekaj močno narobe. V službi sem napredovala in vedno več delala. Doma sem igrala popolno ženo in mamo, a sva se z možem kljub temu, ali prav zaradi tega, vedno bolj oddaljevala. Nasmeh pa je kljub temu z mojega obraza izginil samo ponoči. Takrat, ko so na plano prišli demoni iz moje podzavesti. A s prvim jutranjim soncem sem jih dan za dnem potlačila nazaj, nekam globoko vase.

Ponovno sem zanosila in zaradi nosečniških težav nekaj mesecev preležala. Ta prisilni počitek je precej zamajal mojo zunanjo podobo. Vse vloge, ki sem jih tako perfektno igrala v zunanjem svetu, so se v trenutku zrušile v prah. Direktorica, supermama, pridna gospodinja in vzorna žena, so zapustile prizorišče in na pogorišču je ostala samo še depresivna razvalina. 

Od nekdaj sem bila racionalna in z obema nogama trdno na tleh. Verjela sem v znanost, medicino, znanje in um. A sem se kljub temu v tem trenutku zavedela, da za vrnitev k sami sebi ne obstaja čudežna tabletka. Spoznala sem, da je moje fizično in psihično počutje posledica nezdravega življenjskega sloga. Zavedela sem se, da nezdravo jem, da se premalo gibljem in da nisem v stiku s svojimi čustvi in potrebami. Pretežno sedeče in umsko naporno delo, neznanje ljubiti iz srca, premalo gibanja in stika z naravo, predvsem pa vzdrževanje nasmejane zunanje podobe, so pustili posledice. 

Takrat sem začutila nezadržno potrebo, da spoznam, kdo sem. Začutila sem željo, da izvem kakšen je smisel mojega življenja. Hotela sem izvedeti, kdo je to zapleteno bitje »človek«. Nekaj let sem se udeleževala skupinske psihoterapije, kjer sem prvič začutila sebe in šla skozi globok proces osebne preobrazbe. Vendar sem čutila, da odgovoru na moje vprašanje nisem nič bližje. 

Takrat sem naletela na astrologijo. Astrologija mi je pomagala odkriti »človeka«. Predstavlja mi pripomoček za vpogled v njegovo duševnost, v njegove energije, v njegovo nezavedno in ne nazadnje tudi v smisel njegovega življenja. Pomagala mi je odkriti, da je tisto, kar o sebi kažemo svetu, zgolj naša maska. Naš notranji svet pa je vse kaj drugega. Odkrivala sem, da sem sestavljena iz nešteto različnih delov. Da nekatere od teh sprejemam, druge pa bi najrajši zatajila. Da je težko sprejeti svoje senčne strani, a je to hkrati največje darilo, ki si ga lahko podariš. 

Leta ukvarjanja z astrologijo s prinesla globoko spoznanje »kdo sem« in »kam hočem«. A vedno bolj sem ugotavljala, da meni in mojim strankam še vedno ni prinesla čustvene in fizične sprostitve, ki bi jo v vsakdanjem življenju tako močno potrebovali. Če mi torej astrologija pomaga ugotoviti kdo sem in kam hočem, potem potrebujem še pripomoček, ki mi bo pomagal preseči moje lastne omejitve in tja tudi priti. 

Opogumljena s tem spoznanjem, sem se odpravila na pot novega iskanja in našla tapkanje. Najprej sem ga preizkusila na sebi in kmalu odkrila njegove blagodejne učinke na čustveno in fizično počutje, ter preseganje lastnih omejitev, kar me je opogumilo k temu, da to čudovito znanje delim še z drugimi ljudmi. Zdaj drugače doživljam vesolje, svet in sebe. Zdaj vem, da smo mi tisti, v katerih je moč kreacije srečnega življenja. Pa ne samo tistega, ki ga kažemo navzven, ampak občutka globoke notranje sreče in sprejemanja samih sebe. Zdaj lahko z mano tapkate tudi vi."

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju