Nove študije zavračajo generacije biologov, ki so bili prepričani, da imajo črte pomen kamuflaže in omogočajo samim zebram, da se med seboj prepoznavajo.
Z novimi študijami, objavljenimi tudi na spletnem znanstvenem središču PLOS, se namreč razkriva, da nobena od teh teorij ne zdrži v praksi. Če je do sedaj veljalo prepričanje, da je zebram koža naravno razvila vzorec, ki se jim je pomagal skriti v visoki travi, obenem pa jim je z različnimi debelinami in intenzivnostjo črt omogočal, da so se med seboj prepoznavale, novi dokazi namigujejo, da nič od tega ne drži.
S pomočjo novih metodologij so namreč odkrili, da črte ne ponujajo nikakršne kamuflaže niti v gozdnatih, niti na odprtih travnatih področjih, ne glede na to, ali je dan ali noč. Poleg tega imajo plenilci, ki zebre redno uvrščajo na svoj jedilnik, tako zelo razvit voh, da bi bližino zebre brez težav zaznali še preden bi lahko videli njene črte.
Prav tako so znanstveniki odkrili, da črte pri zebrah nimajo nobene socialne prednosti. Kar je logično, saj živali, ki so sorodne zebri, takšnih oznak nimajo, pa se med seboj ravno tako prepoznavajo in brez težav razvrščajo v svoje hierarhične sisteme.
Kolikor ljubko se nam je torej zdelo, da se zebre med seboj odčitajo kot črtne kode na izdelkih, to očitno ni res. Smo torej spet na začetku ugotavljanja, zakaj imajo zebre črte in če je v njih sploh kakšen pomen.