Veliko žensk je osamljenih prav zato, ker so vse njihove prijateljice poročene ali v resnem razmerju.
Preberite zapis novinarke Marie Del Russo, ki se je s temi občutki še kako poistovetila:
Vse to mi je še preveč znano. Od nekdaj sem se nekako znašla v družbi samih parov. Svoje prijatelje tako pogosto zabavam s prigodami s Tinder zmenkov, se spogledujem z natakarji in nam priskrbim brezplačno pijačo. Na zabave brez sramu pridem sama in večino časa se ob tem tudi zabavam. Vseeno pa je vse to včasih neprijetno. Lani sem na primer za Silvestrovo na praznovanju pristala s samimi pari. Ko je ura odbila polnoč, so se vsi začeli poljubljali, jaz pa sem le stala tam – sama – in počasi srkala šampanjec. To me je nekoliko zabolelo.
Začela sem razmišljati. Toliko žensk je samskih, zakaj se torej ne družimo in zabavamo skupaj? Zakaj se vedno znova vrtimo v krogu in smo osamljene, v družbi poparčkanih prijateljev? Zavedno same sebe mučimo ali le ne vemo, kako naprej?
Vsi prijatelji so v razmerju
Začela sem razmišljati o svojih izkušnjah. Moja družba je trenutno sestavljena predvsem iz parov in še pred dvema mesecema sem bila edina, ki takrat ni imela fanta. Vse se je sicer zgodilo povsem po naključju. Pred nekaj časa sem spoznala novo prijateljico (takrat še samsko), ki me je nato predstavila njeni družbi prijateljev. In prav si so bili zasedeni. Se pač zgodi, kajne?
Potem pa sem se zamislila. Morda sem se za tako družbo odločila, saj mi to ponuja neko varnost. Ko grem na zabavo s samimi pari, ne osvajam moških in ti le redko pristopijo do mene. Skoraj, kot da bi me vsi ti pari zaščitili. Ko pa se na zabavo odpravim s samsko prijeteljico, vsi takoj opazijo, da sva sami. Kot da bi nosila znak: »Trenutno iščem moškega. Prosim kupi mi kozarec rdečega vina.«
Kakšnih ljudi si želimo okoli sebe
Pravzaprav sem začela verjeti naslednji teoriji. Pogosto se izogibamo ljudem, ki so nam podobni, saj se raje izognemo svoji zrcalni podobi. Vedno nisem navdušena nad dejstvom, da sem samska. Samski se vedno tolažimo in se pritožujemo drug drugemu: »Umrla bom samska!« »Če za to poroko ne najdem spremljevalca, ne grem!«
Ker sem obkrožena s pari, poskušam pogosto ignorirati te temne misli. Čeprav prijatelji včasih na moje ljubezensko življenje gledajo celo preveč optimistično, pa me vedno znova postavijo na trdna tla.
Samski si bodimo v podporo
Najbolj neprijetna resnica, ki je ne rada priznam pa je, da mi ostale ženske predstavljajo konkurenco. Natakar je brezplačno pijačo ponudil meni, ne njej. Zmaga je torej moja. Poslovnež na drugi stani sobe gleda njo in ne mene. Zakaj? Zavedam se, da tako razmišljanje ni zdravo, zdi pa se mi, da smo ženske tako dobesedno vzgojene.
To je le moja izkušnja, a vsem ostalim, ki ste samske, polagam na srce: Osamljene se ne počutite zaradi drugih ljudi, ampak zaradi lastnih negotovosti.
Potrudila se bom, da bom v prihodnosti na ostale samske ženske gledala drugače. Prizadevala si bom, da s samskimi navežem stik namesto, da vas bom iz svojega življenja odrivala. Niste moja konkurenca, lahko pa smo si v podporo. Ste zrcalo moje moči in vztrajnosti, ne pa obupa in osamljenosti. V vas vidim ljudi, na katere se lahko obrnem, ko se počutim na tleh. Čeprav imam rada svoje prijatelje, ki so v razmerju, ste včasih boljša družba vi. Skupaj smo v tem.
Se že počutiš kaj boje?
Prirejeno po: Huffingtonpost.com
Foto: Ben Duchac on Unsplash
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
