A tudi 'zdravilne rož'ce' je treba poznati in se o njihovi uporabi dobro poučiti. Kar 60 novih, preverjenih in predvsem varnih receptov za lajšanje različnih zdravstvenih tegob in krepitev zdravja vas čaka v novi knjigi Zdravilne rastline; 60 receptur prof. dr. Boruta Štruklja.
Zdravljenje z zdravilnimi rastlinami ali fitoterapija je ena od najstarejših oblik zdravljenja. V znamenitem Ebersovem papirusu, ki naj bi nastal okoli 1500 let pred našim štetjem, je naštetih kar 700 zdravilnih rastlin, v ZDA pa naj bi bilo zdravljenje z zdravilnimi rastlinami danes druga najbolj razširjena oblika alternativne medicine. Kako tradicionalno priljubljene so zdravilne rastline v Sloveniji, priča rek Za vsako bolezen rož'ca raste. Z uvajanjem sinteznih zdravil se je v začetku 20. stoletja njihova uporaba začela zmanjševati in kazalo je, da bo bogata zakladnica znanj o zdravilnih rastlinah utonila v pozabo.
In vendar so se zdravilne rastline v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vrnile v velikem slogu, saj je številne zdravilne učinkovine z modernimi analiznimi metodami potrdila tudi znanost: "Zdravilne rastline so skozi stoletja, ko še niso poznali sinteznih in sodobnih bioloških zdravil, uporabljali kot prvo in edino zdravilo. Z njimi so tedanji lekarnarji, zeliščarji in zdravniki preprečevali oziroma lajšali številne bolezni. Z uvedbo in uporabo sodobnih analiznih in farmakoloških metod se sicer zavedamo, da zdravilne rastline niso vsemogočna 'panacea', kar pomeni zdravilo, ki zdravi vse tegobe, a velikokrat nam lahko pomagajo celo bolj učinkovito, predvsem pa z manj neželenimi stranskimi učinki kot sintezne zdravilne učinkovine. Bistvo zdravljenja z zdravilnimi rastlinami pa je potrpežljivost pri uporabi. Velikokrat so namreč naravne učinkovine v rastlinah v majhnem odstotku, prav tako pa običajno delujejo šele po nekajkratnem zaužitju zdravilnega pripravka," pojasnjuje prof. dr. Borut Štrukelj.
Povpraševanje po zdravilnih rastlinah se skladno z novimi dognanji in potrebo po pristnejšem stiku z naravo iz leta v leto povečuje. Tako zdravilne rastline posamezniki uporabljajo za pripravo različnih zdravilnih pripravkov, proizvajalci pa za izdelavo zdravil, kozmetike, začimb, prehranskih dopolnil in pijač.
60 slovenskih receptur prof. dr. Štruklja
V minulih dneh smo postali bogatejši za zanimivo in poučno knjigo Zdravilne rastline; 60 receptur prof. dr. Boruta Štruklja, enega najbolj uglednih strokovnjakov s področja raziskovanja učinkov zdravilnih rastlin, sicer pa za vrhunske znanstvene dosežke doma in na tujem večkrat nagrajenega profesorja in raziskovalca z ljubljanske Fakultete za farmacijo.
Zakladnico znanja in zdravja nam avtor skozi 60 lastnih receptur, s katerimi si lahko z nekaj radovednosti, volje in truda učinkovite in predvsem varne zdravilne rastlinske pripravke pripravimo doma, predstavi razumljivo in sistematično. V knjigi lahko tako najdemo recepture za lajšanje težav s srcem in ožiljem, dihali, centralnim živčnim sistemom, prebavili, sečili in spolovili, gibali, imunskim sistemom in težav s kožo in sluznicami. Skozi poglavja prof. dr. Štrukelj niza tudi pojasnila o pomenu posameznih naravnih učinkovin za dobro počutje in njihov vpliv na preprečevanje in lajšanje nekaterih zdravstvenih težav.
Knjiga ni nastala čez noč, saj se je njena vsebina dolgo nalagala, sestavljala, zorela in preverjala: »Od mladih nog se ukvarjam z nabiranjem in spoznavanjem zdravilnih zelišč, zato sem se določil tudi za študij farmacije. Sam sem preizkusil marsikateri recept, prav tako pa z leti spoznaval modrost tradicionalne uporabe zdravilnih zelišč, ki velikokrat zdravijo, še večkrat pa preprečujejo nastanek različnih bolezenskih stanj. Del receptur sem predstavil že v oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija, v knjigo pa sem zapisal še druge unikatne in preverjene recepture. Knjižica je na voljo v slovenskih lekarnah in specializiranih trgovinah in verjamem, da bo marsikomu dala osnovo za pripravo lastnih naravnih zeliščnih pripravkov," je ob izidu knjige povedal prof. dr. Borut Štrukelj.
Previdnost in potrpežljivost
Zdravilne rastline niso zgolj zdravilna zelišča, ki jih sicer najpogosteje uporabljamo v obliki čajev in drugih pripravkov, ampak lahko tudi nekateri sadeži, zelenjava in druge rastline, ki ugodno vplivajo na zdravje. Za zdravilne rastline sicer velja, da zdravilne učinkovine vsebujejo v nadzemnih ali podzemnih delih rastlin ali drugem rastlinskem materialu ali v njihovi kombinaciji v surovem ali predelanem stanju v ustrezni farmacevtski obliki. Kakšna je uporaba zdravilnih rastlin med Slovenci, ni natančno znano. Znano pa je, da se je tradicionalno znanje o zdravljenju z zdravilnimi rastlinami prenašalo iz roda v rod predvsem po ženski strani in glede na raziskave zdravilne rastline ženske še danes uporabljajo pogosteje kot moški. Čeprav so po raziskavah prva izbira za samozdravljenje nekaterih težav, kot sta glavobol in povišana telesna temperatura, sintetična zdravila, najpogosteje tablete, so za številne druge tegobe rastlinski pripravki med Slovenci še vedno na prvem mestu. V tuji literaturi se med najpogosteje uporabljene zdravilne rastline uvrščajo česen, alojin gel, ginko in kamilica, v Sloveniji pa naj bi posegali predvsem po kamilici, borovnicah in poprovi meti.
Toda ob uporabi zdravilnih rastlin se premalo zavedamo, da ima lahko vsaka zdravilna rastlina ob pretirani ali nepravilni uporabi poleg zdravilnih tudi škodljive učinke. Zato je pomembno ozaveščanje o pravilni uporabi zdravilnih rastlin, pri čemer imajo najpomembnejšo vlogo prav gotovo farmacevti. »Recepti v moji knjigi ne vsebujejo zdravilnih rastlin, ki imajo sicer močan učinek na telo, a so lahko v rokah laika tudi strupene, saj take vrste zdravilnih rastlin oziroma njihovi izvlečki sodijo v lekarne, kjer jih lahko pripravijo in izdajo le magistri farmacije.
Nujno je, da ob ponavljajočih se tegobah oziroma pri resnih boleznih ne odlašamo z obiskom zdravnika. Ko pa vemo, kaj je vzrok bolezni, si lahko, ob predpisani terapiji zdravnika, prav z uporabo zdravilnih rastlin bistveno olajšamo bolezensko stanje in izboljšamo splošno počutje.« Za dobro razpoloženje pa smo, če nimamo kakšne bolezni, v prvi vrsti odgovorni sami, v pomoč nam je lahko tudi 18. receptura prof. dr. Štruklja, po kateri si lahko pripravimo skutne piškotke z bučnimi semeni, saj albuminska skuta in bučna semena, kot v knjigi navaja avtor, vsebujejo zelo veliko triptofana, ki je osnova za biosintezo serotonina. Kako do recepta o 'srečnih piškotkih' oziroma nove knjige prof. dr. Štruklja, se pozanimajte v svoji lekarni ali Sanolaborju.
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
