Na Gosposvetski cesti v Ljubljani, ki ji na Mestni občini Ljubljana (MOL) napovedujejo novo podobo, projekt prenove pa se začenja danes, bo do petka delno oviran promet.
arhitekturni atelje Medprostor
Pogled proti Celovški cesti.
arhitekturni atelje Medprostor
Pri evangeličanski cerkvi.
arhitekturni atelje Medprostor
Križišče Vošnjakove in Zupančičeve ulice.
"Prenovili bomo vodovod, kanalizacijo, plinovod, vročevod in javno razsvetljavo. Nova podoba Gosposvetske ceste bo s tlakovanjem sledila videzu Slovenske ceste," so navedli na MOL.
Zaradi del bodo, kot so še pojasnili na ljubljanski mestni občini, postajališče Ljubljanskega potniškega prometa Gosposvetska v smeri proti središču mesta prestavili na nekdanje postajališče Kolizej.
Gosposvetske ceste se bodo sicer pred gradbeniki najprej lotili arheologi, so nedavno za časnik Dnevnik pojasnili na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet. Napovedujejo, da bodo arheološka izkopavanja, ki ne smejo potekati sočasno z gradbenimi deli, trajala 120 dni oz. štiri mesece.
Hitenje z izbiro izvajalca gradbenih del zato še ni potrebno. Kot navaja Dnevnik, bodo na občini v tem času z javnim razpisom izbrali gradbeno podjetje, ki bo po naročilu občine in njenih javnih podjetij Vodovod-Kanalizacija in Energetika Ljubljana opravilo vsa predvidena dela.
Ob tem časnik pojasnjuje, da bo moral izbrani gradbinec poleg Gosposvetske ceste prenoviti še Dalmatinovo ulico in del Slovenske ceste na Bavarskem dvoru. Na MOL so ob tem napovedali, da teh ulic gradbeni delavci ne bodo prenavljali hkrati, temveč bodo najprej zaključili Gosposvetsko, nadaljevali dela na Dalmatinovi in na koncu prenovili še severni del Slovenske ceste.
Na občini pričakujejo, da bodo javni razpis za izbor izvajalca objavili še ta mesec.
Arheološka izkopavanja bodo po trditvah MOL, kot so pojasnili za Dnevnik, sicer potekala tudi na severnem delu Slovenske ceste, v Dalmatinovi ulici pa bo potekal le arheološki nadzor. Pod temi cestami lahko arheologi najdejo rimske grobove.
Gosposvetska cesta je namreč na območju, ki je bilo del največjega emonskega grobišča, po trasi današnje Slovenske ceste pa je potekala severna emonska vpadnica. Emonci so ob štirih vpadnicah v mesto, in sicer zunaj mestnega obzidja, pokopavali svoje pokojnike, je še poročal Dnevnik.
