Zaradi bogate hranilne vrednosti in probiotikov je kefir postal zelo priljubljen in mnogi ga imajo raje kot jogurt.
Nekateri viri pravijo, da je kefir star več kot 1000 let in izvira s Kavkaza. Pravijo tudi, da so ga takratni lokalni prebivalci, znani po svojem zdravju in dolgoživosti, po naključju odkrili, ko so v svojih usnjenih torbah nosili sveže mleko.
Nekoč zunaj Kavkaza malo poznan kefir je danes priljubljen predvsem v Rusiji in državah jugozahodne Azije, zadnja leta pa tudi v drugih državah po svetu.
Včasih kefirne kulture imenujemo tudi tibetanske ali kefirne gobe, vendar kefir ni goba, ampak naravni drobljenec.
Kefir vsebuje veliko hranilnih snovi, beljakovine, vitamine B, kalij in kalcij. Del razloga, zakaj je kefir v zadnjih letih postal bolj dostopen in razširjen, so verjetno njegove zdravstvene koristi.
Kalcij pomaga graditi močne kosti, beljakovine gradijo močne mišice, kalij pa je pomemben za zdravje srca. Prav probiotiki, ki jih kefir vsebuje, pa so njegova najmočnejša zdravstvena korist.
Vsestranske koristi probiotikov
Po mnenju klinike Mayo lahko probiotiki pomagajo:
- izboljšajo razmerje zdravih bakterij v prebavilih,
- zdravijo prebavne motnje, zlasti po uporabi antibiotikov,
- zdravijo sindrom razdražljivega črevesja ali lajšajo njegove simptome,
- zmanjšajo ali preprečijo okužbe prebavil ali spodbujajo okrevanje po njih,
- preprečijo ali pomagajo pri zdravljenju vaginalnih okužb,
- preprečijo ali pomagajo zdraviti okužbe sečil.
Zdravstvene koristi kefirja lahko presegajo probiotike.
Neka študija je pokazala, da je kefir lahko koristen pri zniževanju holesterola in spodbujanju imunskega sistema.
Razlike med kefirjem in jogurtom
Včasih ljudje enačijo kefir in jogurt.
Imata veliko skupnega – oba sta kremasta, včasih trpkega okusa in narejena iz mlečnih izdelkov, čeprav obstajajo alternativne različice. Oba sta tudi odličen vir beljakovin, kalcija, vitaminov B, kalija in probiotikov. Imajo pa tudi nekaj razlik.
Pa vendar obstajajo tudi pomenljve razlike. Kefir ima običajno več maščobe kot jogurt, ima pa tudi več beljakovin in več probiotikov.
Poleg tega kefir vsebuje večje število različnih vrst zdravih bakterij, je boljši za prebavila, aktivne kvasovke, ki jih najdemo v kefirju, pa imajo tudi večje prehranske koristi kot tiste v jogurtu.
Je tudi redkejši in lažji za uživanje kot jogurt, ki ima nekoliko gostejšo strukturo.
Razlika je seveda v sami pripravi. Kefir namreč fermentiramo pri sobni temperaturi, mnoge vrste jogurta pa gojimo pri točno določeni temperaturi.
V bistvu se kefir proizvaja s fermentacijo 'kefirnih' zrn, ki spominjajo na miniaturne cvetače. Ta zrna so sestavljena iz kazeina in želatinastih kolonij mikroorganizmov, ki se gojijo simbiotično. Prevladujoča mikroflora je Saccharomyces kefir, Torula kefir, Lactobacillus caucasicus, Leuconostoc in mlečni streptokok, ki se uporablja v prehrambeni industriji, prisotne pa so tudi kvasovke.
Vsi ga ne smejo uživati
Čeprav uživanje kefirja prinaša številne koristi za zdravje, so možni tudi nekateri stranski učinki. Sem spadajo zaprtje in trebušni krči, ljudje pa jih najpogosteje občutimo po prvem zaužitju kefirja.
Kefir je varen za otroke
Čeprav velja, da je kefir varen za otroke od enega do petih let, se gre vseeno pred tem posvetovati s pediatrom ali splošnim zdravnikom.
Otroci, mlajši od enega leta, pa naj tako še ne bi uživali mlečnih izdelkov iz kravjega mleka, lahko pa uživajo materino mleko, ki vsebuje naravne probiotike.
Tudi ljudje z avtoimunskimi boleznimi naj se pred uživanjem kefirja posvetujejo s svojim zdravnikom. Čeprav so bakterije v kefirju koristne za ljudi z močnim imunskim sistemom, lahko povečajo okužbe ali poslabšajo stanje pri tistih, katerih imunski sistem ni v ravnovesju, še pišejo na Haber.
Preberite tudi: Ko so mi govorili, naj ne hodim ven z mokrimi lasmi, sem si mislila, kakšna neumnost: zdaj bi dala vse, da tistega dne ne bi bilo
Novo na Metroplay: Perica Jerković o družinskih trenutkih, delu komika in čisto prvem nastopu