Zakaj je v paradižniku vse manj kalija, v kumarah pa manj železa kot leta 1950?

2. 6. 2016
Deli
Tako lep, pa tako prazen!

»V letu 2010 smo prvič v tem stoletju zabeležili, da je rast proizvodnje kmetijskih pridelkov zaostajala za rastjo prebivalstva. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da je že kar 60 odstotkov ekosistemov degradiranih ali pa jih uporabljamo na načine, ki niso trajnostni,« je na 16. Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij, ki danes poteka v Novi Gorici, pragmatično izpostavila Ladeja Godina Košir, voditeljica mednarodne povezovalne platforme Circular Change.

Vzemi, naredi, uporabi, zavrzi?
Leta 1950 so v ZDA jedli bolje!

Udeležence je pozvala k razmisleku in hitremu ukrepanju v smeri bolj trajnostnega in krožnega poslovanja v panogi. Dodala je več zgledov: od daljne Kitajske pa do domačih podjetij Datalaba in Smart Futuristica.

Ladeja Godina Košir, pionirka uvajanja modelov krožne ekonomije v Sloveniji in direktorica Giacomelli media, je na vrhu govorila o tem, zakaj je nujno in kako je mogoče modele krožnega gospodarstva uspešno uresničevati v agroživilstvu. »Kmetijstvo uporablja skoraj 40 odstotkov razpoložljive zemlje na našem planetu,« je izpostavila. Nobenega dvoma ni, da tudi v agroživilstvu obstoječi gospodarski model z naravnimi viri ravna neučinkovito. To se odraža tako v spremembah trendov gibanja cen virov kot v povečevanju cenovnih nihanj, kar še posebej prizadene države, ki so uvoznice hrane.

Do 70 odstotkov gnojil se izgubi v zemlji

Kot je pojasnila Godina Koširjeva, so posledice linearnega modela v kmetijstvu – vzemi, naredi, uporabi, zavrzi - vidne vsakodnevno in sicer v pretirani (neoptimalni) uporabi gnojil, ki pronicajo v zemljo, v pretiranem izkoriščanju zemljišč, v velikih količinah zavržene hrane in temu, da se zelo veliko hranilnih snovi ne vrne v cikel ponovne uporabe, čeprav bi se lahko. Neprijetna dejstva je predstavila še v številkah: »V Evropi poljščine absorbirajo le 30 - 50 odstotkov uporabljenih gnojil. Od tega kar 25 odstotkov teh količin konča v delih rastlin, ki jih ne zaužijemo. In večine gnojil ne uporabimo ponovno. V EU se tako na primer kar 27,7 odstotka fosforja za vedno izgubi.«

Študije žal kažejo tudi, da industrijska proizvodnja hrane za potrošnika pomeni manj kakovostno hrano.

  • V ZDA ugotavljajo, da je v povprečju v paradižniku danes 55 odstotkov manj kalija, v kumarah 78 odstotkov manj železa in v solati 63 odstotkov manj vitamina B kot leta 1950.

Vsi te negativne posledice na agroživilstvo, meni Ladeja Godina Košir, nas že zdaj morajo prisiliti v razmislek o prehodu na nove, trajnostne in bolj krožne modele poslovanja tudi v kmetijstvu. Priložnosti, je prepričana, je mogoče najti v boljšem upravljanju z zemljo, trajnostnih pristopih pri pridelavi in predelavi hrane, v tesnejšem povezovanju sistemov poljedelstva in živinoreje, zmanjševanju količine embalaže v tem sektorju, uravnoteženi prehrani in uvajanju mehanizmov in sistemov za zmanjševanje odpadne hrane. Grozljiv je namreč podatek, da potrošniki v razvitih država letno zavržemo 222 milijonov ton hrane, kar je skoraj toliko, kot je proizvedejo v podsaharski Afriki (230 milijonov ton).

Našteto lahko dosežemo le s celovitim oblikovanjem ukrepov na vseh ravneh: od spodbujanja učinkovitejšega upravljanja naravnih virov in odprave „škodljivih" subvencij, oblikovanja spodbud za mesta, da postanejo inovacijski inkubatorji tudi na tem področju. Potrebujemo smiselne podporne ukrepe za manjše lastnike kmetij, da bodo investirali v trajnostne rešitve, in ozaveščanje potrošnikov pri izbiri zdravih in trajnostnih rešitev na področju hrane. »Ob vsem tem pa je potrebno rezultate spremljati sistematično, o njih poročati in ugotovitve uporabiti za načrtovanje novih korakov,« je v svojem nastopu povedala Ladeja Godina Košir.

Uspešna revitalizacija degradiranih območij

Da sistematičen in strateško zasnovan pristop prinaša rezultate, kaže kar nekaj primerov. Na Kitajskem so se na območju Loess Plateau (znanem tudi kot Huangtu Plateau), kjer živi približno 50 milijonov ljudi, lotili regeneracije zemlje. 1,5 milijonov hektarjev degradirane zemlje so od leta 1990 uspeli revitalizirati. S tem so kar 2,5 milijona ljudem pomagali iz revščine. Drug dober primer je ameriški trgovec Walmart (ZDA). Ta je v bližini svojih nakupovalnih središč zgradil steklenjake, da lahko zagotavlja svežo hrano. Poleg tega se je leta 2010 zavezal, da bo od lokalnih kmetov odkupil vsaj za eno milijardo ameriških dolarjev izdelkov letno. Rezultat je, da se je trg lokalne hrane v ZDA iz štirih milijard dolarjev v 2002, povečal na več kot 11 milijard USD v 2012, navaja Godina Koširjeva.

Dodaja, da pomembno vlogo pri spopadanju s prej naštetimi izzivi v agroživilstvu igra digitalizacija. »Digitalne rešitve omogočajo podporo za boljšo proizvodnjo, distribucijo in uporabo hrane. In nekaj tovrstnih, globalno atraktivnih podjetij imamo tudi v Sloveniji. Datalab je razvil digitalno rešitev Phanteon Farming za optimizacijo vseh procesov v kmetijstvu. Smart Futuristic pa je razvil aplikacijo za učinkovito alokacijo hrane pred pretečenim rokom uporabe.« Vedno pa se lahko učimo tudi od narave, kjer je vse v krogu in se nič ne izgubi.

»Smo na potovanju, ne na tekmovanju, kjer zmagovalci zahtevajo tudi poražence,« zaključuje poziv h krožnemu gospodarstvu Ladeja Godina Košir.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju