Satelitski posnetki kažejo, da se je nočna razsvetljava med letoma 1992 in 2017 po svetu povečala za skoraj 50 %.
Ulične svetilke, svetlobni napisi, zasloni v spalnici: umetna svetloba ponoči je že dolgo del našega vsakdana. Nove raziskave pa potrjujejo, da lahko preveč svetlobe ponoči škoduje zdravju. A tveganje je mogoče zmanjšati z nekaj preprostimi ukrepi. Po študiji, objavljeni v znanstveni reviji JAMA Network Open, lahko pretirana svetloba ponoči poveča tveganje za bolezni srca in ožilja.
“V naši raziskavi, ki je vključevala 88.905 odraslih, starejših od 40 let, smo ugotovili, da je močna svetloba ponoči povezana z večjim tveganjem za koronarno srčno bolezen, srčno popuščanje, atrijsko fibrilacijo in možgansko kap,” pojasnjujeta Daniel Windred in Angus Burns. “Ti učinki so se pokazali tudi, ko smo upoštevali druge dejavnike tveganja, kot so kajenje, uživanje alkohola, prehrana in trajanje spanja.”
Satelitski posnetki kažejo, da se je nočna razsvetljava med letoma 1992 in 2017 po svetu povečala za skoraj 50 %, predvsem v velikih mestih, kjer ponoči komaj še postane resnično temno.
Na kaj vpliva svetloba? Od srčnega infarkta do možganske kapi
V dolgotrajni študiji so udeleženci teden dni nosili senzorje na zapestju, ki so vsakih 30 minut merili količino svetlobe. Na podlagi teh meritev so znanstveniki izračunali 24-urne svetlobne profile izpostavljenosti. Mednarodna ekipa iz Avstralije, ZDA in Velike Britanije je tako zbrala več kot 13 milijonov ur podatkov. Nato so udeležence spremljali skoraj deset let, da bi ugotovili pojav novih srčno-žilnih bolezni.
Rezultati so pokazali:
-
osebe, ki so bile ponoči močno izpostavljene svetlobi, so imele 45–56 % večje tveganje za srčni infarkt in srčno popuščanje,
-
tveganje za možgansko kap in koronarno bolezen srca se je povečalo za 28–30 %.
Tudi ko so znanstveniki upoštevali življenjski slog in spalne navade, je povezava med nočno svetlobo in srčno-žilnimi boleznimi ostala močna. Le tveganje za možgansko kap je nekoliko upadlo, ko so v analizo vključili dejavnike, kot sta kratek spanec in povišan holesterol.
Zakaj je svetloba ponoči takšno tveganje?
Naš cirkadiani ritem – notranja biološka ura – uravnava telesne funkcije, kot so spanje, presnova, hormonsko ravnovesje in telesna temperatura. Ko se ta ritem poruši, ima telo težave z uravnavanjem teh procesov.
“Evolucija je skozi milijone let oblikovala naš notranji časovni sistem glede na dnevne cikle svetlobe in teme,” razlaga Jonathan Cedernaes z univerze v Uppsali. “Danes pa so neredni in premaknjeni vzorci spanja zelo pogosti – mnogi odrasli ob prostih dneh svoj spalni ritem zamaknejo za dve uri, kar imenujemo socialni jet lag. To lahko učinek še okrepi.”
Svetloba ponoči deluje podobno kot izmensko delo
Kronična izpostavljenost svetlobi ponoči lahko:
-
zavira izločanje melatonina, hormona spanja,
-
poveča srčni utrip in krvni tlak,
-
motí globok spanec,
-
zmanjša občutljivost na inzulin, kar dolgoročno obremenjuje presnovo.
Znanstveniki menijo, da ima umetna svetloba ponoči podobne učinke kot nočno delo v izmenah, ki je že znano tveganje za bolezni srca.
Omejitve raziskave
Raziskovalci opozarjajo, da rezultatov še ni mogoče posplošiti:
-
v študiji so sodelovali predvsem belci, večinoma ženske z višjo izobrazbo in dohodkom,
-
še ni jasno, kako različne barve svetlobe (npr. modra ali zelena) vplivajo na telo.
Potrebne bodo dodatne raziskave, a kljub temu že zdaj obstaja jasen dokaz, da zmanjšanje nočne svetlobe znižuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Kako zmanjšati škodljiv vpliv nočne svetlobe
-
uporabite zatemnitvene zavese ali spalno masko,
-
ugasnite televizor in telefon vsaj pol ure pred spanjem,
-
izogibajte se bleščečim svetlobnim virom v spalnici (npr. utripajočim LED-lučem),
-
ustvarite mirno in temno spalno okolje, ki spodbuja naravno izločanje melatonina.
Tudi majhna količina umetne svetlobe ponoči lahko dolgoročno moti biološki ritem in poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. Tema v spalnici torej ni le prijetna – je pomembna za vaše zdravje.