"Nobena od njihovih žena si ni zaslužila izdaje," trdi seksolog.
Diplomirani seksolog in strokovnjak za družinske odnose Artem Gerašimov se je odločil deliti svoja iskrena opažanja o tem, zakaj mnogi moški varajo celo najprivlačnejše ženske.
Prevara ni stvar seksa. Je beg.
"Delam z moškimi, ki so varali. Bogati in revni, mladi in zreli, poročeni z manekenkami in skromnimi gospodinjami. In veste, kaj jim je vsem skupno? Nobena od njihovih žena si ni zaslužila izdaje. Zakaj so torej to storili?" pripoveduje strokovnjak.
Zakaj mnogi moški varajo celo najlepše ženske?
1. "Ona je popolna … In to je strašljivo"
Mnogi mislijo: "Če bi bil z lepo/pametno/pozorno žensko, nikoli ne bi pomislil na prevaro." Laž.
Paradoks je, da bolj kot je ženska 'popolna', bolj se moški lahko boji:
- nezadovoljstva ("Preveč je dobra zame, kmalu bo to spoznala"),
- izgube nadzora ("Samostojna je, kar pomeni, da lahko odide"),
- občutka odvečnosti ("Zna se znajti tudi brez mene").
Takrat prevara postane način, da 'izenači pogoje'. Da jo podzavestno poniža in si povrne občutek moči.
2. "Ni zaradi nje, sovražim samega sebe"
Večina prevar ni iskanje nečesa boljšega, temveč beg pred samim seboj. Moški, ki varajo, pogosto:
- se počutijo neuspešne (v službi, družbi, v postelji),
- se bojijo staranja in neizpolnjenosti ("Nisem več tak, kot sem bil"),
- živijo z občutkom laži ("Moral bi biti srečen, pa …").
Nova ženska takrat ni ljubezen, ampak 'zdravilo', kratkotrajen vzgib, ki ustvari iluzijo:
- "Še vedno zmorem" (seksualno, čustveno, družbeno),
- "Nisem star" (mlada ljubica kot potrditev mladosti),
- "Nisem nepomemben" (nekdo ga spet gleda z občudovanjem).
Toda ta občutek traja natanko do prvega ženinega telefonskega klica, poudarja strokovnjak.
3. "Nekaj mi manjka … ampak kaj?"
Najpogostejši odgovor prešuštnikov na vprašanje "Zakaj?" je: "Ne vem." In to je pogosto resnica.
Pravi razlog običajno nima zveze z intimnimi odnosi ali partnerko, temveč z:
- dolgčasom (ne v zvezi, temveč v lastnem življenju),
- strahom pred rutino ("Kot da sem že mrtev"),
- potrebo po tveganju ("Želim se počutiti živega"),
- otroško travmo (oče je varal, sin ponavlja isti vzorec).
Prevara je krik duše, ki je dobil grdo obliko.
4. "Ona ni kriva, a tudi on ni pošast"
Da, prevara je izdaja vendar prešuštniki tega le redko storijo 'kar tako'.
Pogosto:,
- ne znajo govoriti o svojih strahovih (družba moške uči, naj molčijo),
- ne razumejo, kaj si želijo (ker so si leta lagali),
- se bojijo priznati, da so nesrečni ("Pravi moški ne tarnajo").
Namesto iskrenega pogovora izberejo strahopetni izhod, to je: prevaro.
Vir:
Preberite si tudi: "Prevarala sem ga in zapustila zaradi sodelavca, karma mi je vse vrnila"