Zakaj nekateri prenašajo alkohol bolje, drugi slabše? Odgovor ponuja znanost!

21. 3. 2021
Deli
Zakaj nekateri prenašajo alkohol bolje, drugi slabše? Odgovor ponuja znanost! (foto: profimedia)
profimedia

Najbrž vam niso tuje pripombe v slogu Ta ga pa nese, Ko so že vsi pod mizo, ga ta še nagiba ali Ta pa samo jezik pomoči v kozarec in ga noge ne držijo več.

Tovrstni komentarji, izrečeni z dvomljivimi konotacijami o moči in šibkosti, so zakoreninjeni v konceptu tolerance do alkohola.

»Alkoholna toleranca se nanaša na sposobnost nekaterih ljudi, da zaužijejo večje količine alkohola od drugih, preden začutijo njegove učinke,« je razložil profesor psihologije in vedenjskih ved na univerzitetnem medicinskem centru Vanderbilt Peter Martin.

Zdi se, da nekateri lahko neskončno pijejo, drugi pa izpraznijo pol kozarca vina in so že okajeni. Razlogov za to je več. Pri tem, koliko lahko popijete, igrata pomembno vlogo spol in genetika. Raziskovalci so seveda proučili več dejavnikov in skušali odgovoriti na vprašanje, zakaj nekateri lažje prenašajo alkohol od drugih. Spol in telesna teža imata zanesljivo velik vpliv; moški lahko popijejo več kot ženske, močnejše, večje osebe več kot manjših in suhljatih.

Drugi biološki dejavniki so bolj zapleteni. »Nekateri menijo, da je količina popitega alkohola povezana z encimi, ki sodelujejo pri presnovi pijače, drugi, da je odvisna od različnega učinka na nevrotransmiterje v možganih,« je razkril Martin.

Teorija o nevrotransmiterjih pravi, da možgani pri osebah z visoko toleranco ne sprejemajo signalov, ki bi jim sporočali, da bi morali nehati piti, vlogo encimov pa je razložil profesor medicine Brad Uren takole: »Presnova metabolizma je večstopenjski proces. Telo večino alkohola presnavlja z encimom alkohol dehidrogenaza, ga predela v acetaldehid, tega pa nato presnavlja z encimom aldehid dehidrogenaza.« Nekaterim ljudem primanjkuje encim aldehid dehidrogenaza, kar lahko vodi do kopičenja acetaldehida v krvi. »To lahko povzroča rdečenje kože, lahko pa tudi poveča simptome, ki so navadno povezani z jutranjim mačkom. Pri ljudeh azijskega porekla je pomanjkanje tega encima bolj verjetno,« je še dodal Uren.

Poleg tega se možgani in telo razmeroma hitro prilagodijo pitju večjih količin alkohola, kar pospeši presnovo alkohola, zato tisti, ki pijejo pogosteje, prenesejo več pijače, zunanji znaki opitosti pa se pokažejo pozneje.

Višja toleranca ni nujno dobra novica

Prva težava pri višji toleranci alkohola je, da daje lažen vtis o resnični opitosti. Čeprav se vam morda zdi, da je nekdo sposoben voziti avto ali se peljati s kolesom, ker se ne spotika in se mu jezik ne zatika (enako si morda misli tudi opita oseba), to ni zanesljiva domneva. Količina zaužitega alkohola je namreč še vedno pomembna.

»Domneva, da ljudje, ki prenesejo več alkohola, lažje opravljajo naloge, pri katerih sta potrebni zbranost in hiter reakcijski čas, je nespametna. Sesti za volan ni dobra zamisel, bolj modro je poklicati taksi. Nespametna je tudi predpostavka, da ljudje z višjo toleranco ne bodo čutili učinkov prekomernega pitja nekoliko pozneje,« je zatrdil Martin.

Hkrati je zelo tvegano predvideti, koliko alkohola lahko prenese telo skozi vse življenje. Posledice napačne presoje so hude, od ciroze jeter do možganskih bolezni, nevropatije, pankreatitisa, gastritisa in raka na želodcu. Osebe z višjo toleranco, ki lahko popijejo več, so tudi bolj nagnjene k alkoholizmu.

Zanašanje na višjo toleranco je posebej nevarno poleti

Posebno pozornost pri pitju bi morali nameniti v poletnih mesecih. Takrat običajno zaradi višjih temperatur povečate količino popite pijače, toda alkohol vodi do dehidracije in ga v vročih dneh ni pametno uporabljati namesto vode ali drugih tekočin za odžejanje. Še zlasti ne pri vadbi na prostem.

Pitje tudi poslabša koordinacijo in presojo. »Zaradi tega bi morali ločiti pitje alkohola od dejavnosti, ki terjajo dodatno zbranost ali usklajevanje. Na primer kolesarjenje, plezanje in še kup drugih zabavnih poletnih športnih aktivnosti,« je opozoril Uren. Zatorej si zapomnite, da vaših sposobnostih ne določa vaša toleranca, temveč količina popitega alkohola.

»Inštitut za zlorabo alkohola in alkoholizem definira popivanje kot zaužitje toliko pijače, da se koncentracija alkohola v krvi v dveh urah zviša za 0,08. Povprečna ženska bi to verjetno dosegla s štirimi standardnimi pijačami, moški s petimi,« je povedal Uren.

Za standardno pijačo velja približno 1,5 decilitra vina, 3,5 decilitra piva ali 0,45 decilitra žgane pijače.

Tveganemu pitju alkohola bi se seveda morali izogibati. »Za moške, mlajše od 65 let, je zaužitje več kot štirih pijač dnevno ali 14 na teden že tvegano, za ženske ali moške nad 65 let pa so tvegane več kot tri pijače na dan ali sedem na teden,« je pojasnil Uren.

Nikoli, resnično nikoli, pa ne merite moči v pitju alkohola z drugimi, še zlasti ne z visoko tolerantnimi osebami. »Medsebojno dokazovanje, da ste po enaki količini popitega alkohola manj pijani, je zelo razširjeno in povezano z močjo, medtem ko se na bolj opitega prilepi stigma, da je reva,« je povedal Martin in dodal: »V resnici pa je tako imenovana reva na boljšem.«

Vir: Huffpost

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju