Najvarnejši način priprave piščanca je, da ga ne peremo, ampak ga pravilno toplotno obdelamo in pri pripravi hrane pazimo na dobro kuhinjsko higieno.
Mnogi ljudje pred pripravo samodejno operejo surovo piščančje meso pod tekočo vodo, ker mislijo, da ga bodo tako očistili bakterij. V resnici pa strokovnjaki opozarjajo, da je to lahko nevarno in celo poveča tveganje za okužbo s škodljivimi bakterijami. Surovo piščančje meso pogosto vsebuje bakterije, kot sta salmonela in kampilobakter, ki lahko povzročita zastrupitev s hrano. Ko meso speremo pod vodo, se te bakterije ne odstranijo, temveč se lahko skupaj z vodnimi kapljicami razpršijo po kuhinji.
Med pranjem namreč voda škropi drobne kapljice po pomivalnem koritu, kuhinjskem pultu, posodi, oblačilih in celo po drugih živilih v bližini. Na ta način se bakterije lahko hitro razširijo na površine, kjer jih morda sploh ne opazimo, kar poveča možnost navzkrižne kontaminacije. Študije so pokazale, da se lahko bakterije med pranjem piščanca razširijo tudi do več kot enega metra od pomivalnega korita.
Če se nato dotaknemo teh površin ali na njih pripravljamo drugo hrano, lahko bakterije zlahka prenesemo v telo. Strokovnjaki zato priporočajo, da surovega piščančjega mesa nikoli ne peremo z vodo. Bakterije se namreč zanesljivo uničijo šele med pravilno toplotno obdelavo, ko meso doseže dovolj visoko temperaturo. Pomembno je tudi, da po ravnanju s surovim mesom temeljito umijemo roke, očistimo kuhinjske površine in ločimo deske za rezanje surovega mesa od tistih za zelenjavo ali drugo hrano.
Čeprav se pranje mesa morda zdi logično, lahko v resnici povzroči več škode kot koristi. Najvarnejši način priprave piščanca je, da ga ne peremo, ampak ga pravilno toplotno obdelamo in pri pripravi hrane pazimo na dobro kuhinjsko higieno.