Odgovor se skriva v velikih razlikah v temperaturi in zračnem tlaku, ki se takrat ustvarijo v ozračju.
Najprej nas pripeka neznosno sonce, nato pa se v le nekaj minutah nebo stemni, pojavijo se temni oblaki, bliskanje in močno grmenje. Po dolgotrajnih poletnih vročinskih valovih meteorologi pogosto opozarjajo na huda neurja, ki jih spremljajo močni sunki vetra, toča ali v skrajnih primerih celo posamezni tornadi. Zakaj narava tako burno reagira prav po obdobjih velike vročine? Odgovor se skriva v velikih razlikah v temperaturi in zračnem tlaku, ki se takrat ustvarijo v ozračju.
Med intenzivnim vročinskim valom se v najnižjih plasteh ozračja, tik nad tlemi, kopiči zelo topel in vlažen zrak. Ko nato na območje prispe hladna fronta, pride do neposrednega trka dveh povsem različnih zračnih mas. Ker topel zrak vsebuje veliko več energije kot hladen, ozračje skuša čim hitreje izenačiti to nenadno neravnovesje. Posledica je eksploziven dvig toplega zraka v višje plasti, kjer se ohlaja, kondenzira in tvori ogromne nevihtne oblake.
Večja kot je temperaturna razlika med zračnima masama, silovitejši so vremenski pojavi. Znotraj nevihtnih oblakov nastajajo močni zračni tokovi, zaradi katerih se vodne kapljice in ledeni kristali neprestano zaletavajo drug v drugega ter ustvarjajo velik električni naboj. Ko napetost postane previsoka, se energija sprosti v obliki strele.
Ta v delčku sekunde segreje okoliški zrak na več tisoč stopinj, hitro širjenje segretega zraka pa slišimo kot močan pok grmenja. Poleti pogosto pada tudi debela toča. Močni vzgonski tokovi v oblakih drobne kapljice vode dvigujejo v višje in hladnejše plasti ozračja, kjer zmrznejo v ledena zrna. Ta se nato zaradi gibanja navzgor in navzdol obdajajo z novimi plastmi vode, ki ponovno zamrznejo.
Na tla padejo šele, ko postanejo pretežka, da bi jih zračni tokovi še lahko zadrževali. Če se velikim razlikam v temperaturi in tlaku pridružijo še različne smeri in hitrosti vetra na različnih višinah, se lahko znotraj nevihtnega sistema oblikuje vrteč se zračni steber. Če se ta okrepi in spusti do tal, nastane tornado, ki lahko povzroči veliko škodo.
Mnogi se sprašujejo, zakaj prehod iz vročega v hladnejše vreme pogosto prinaša neurja, medtem ko prehod iz hladnega v toplejše obdobje navadno mine precej mirno. Razlog je v energiji, ki jo vsebuje segret zrak. Poletni vroč zrak deluje kot velika baterija, polna energije. Ko vanj vdre hladna fronta, se ta energija sprosti nenadoma in silovito, kar ustvarja idealne pogoje za močna neurja.
Pri postopnem segrevanju ozračja pa ni tako izrazitih temperaturnih šokov in silovitih premikov zračnih mas, zato takšen prehod običajno poteka precej bolj mirno in brez večjih vremenskih nevšečnosti.