O 20-letni študentki, ki se boji fantov in je prepričana, da ni vredna njihove ljubezni

12. 2. 2016
Deli
Fotografija je simbolična.  (foto: Profimedia)
Profimedia

Ena od bralk spletnega Cosmopolitana je s svojim iskrenim pismom o težavah, ki jih ima zaradi plašnega odnosa do predstavnikov močnejšega spola, zaprosila za nasvet. Na njeno stisko je odgovorila zakonska in družinska terapevtka Alenka Lanz iz centra Toplina.

Takole med drugim piše 20-letna študentka:

  • "Na začetku, ko moškega spoznam, poteka še vse dokaj normalno. Zalomi pa se takrat, ko mi fant postane zares všeč. Tega se navadno prestrašim, prepričana sem, da je zanimanje enostransko, zato spremenim svoj odnos, kar moški opazijo in se s časoma umaknejo. Postanem namreč zelo nezaupljiva, nesamozavestna, moja odločnost izgine. Prepričana sem, da nimam ničesar, s čemer bi moškega lahko obdržala, zato takoj obupam. ... Vse se je začelo z nedolžnim otroškim posmehovanjem. Nisem bila ravno velika lepotica, zato so se fantje na moj račun posmehovali. Dobivala sem pripombe kot ''nikoli ne boš imela fanta'', ''grda si'' in temu podobne. To se je v moj spomin zelo zasidralo, še zdaj tudi po večih letih se spomnim na te besede, ki sem jih kot otrok poslušala iz dneva v dan. Te besede mi odmevajo v glavi največkrat po prvem zmenku s fantom."

Alenka Lanz, zakonska in družinska terapevtka iz centra Toplina, je dekletu odgovorila z dolgim in empatičnim nasvetom. V nadaljevanju povzemamo zgolj nekaj poudarkov:

  • "Ob branju vaše zgodbe se zdi, da se vam ob spoznavanju fantov najbolj prepletata strah in sram. To sta dve čustvi, ki imata kar nekaj dobrih lastnosti, ker pa ste jih doživljali vsakodnevno in večletno, sta se pričeli nabirati v vašem telesu. Na ta čustva so se vam nato vezala še katastrofalna, izrojena prepričanja (da si ne zaslužite ljubezni, ker nimate kaj dati, da ste grdi). ... Verjetno ste velikokrat jokali dolgo v noč, ker vas je bilo tako strah, kaj se bo zgodilo naslednji dan. Žalost vam je takrat pomagala telo vsaj malo očistiti vseh teh bolečin. Vprašanje pa je, koliko žalosti doživljate danes, ker če jo še vedno čutite preveliko, vas lahko vleče navzdol, v pasivno stanje in vam preprečuje, da bi zaživeli življenje, ki si ga zaslužite. ... Ne zaslužite si tega, ne zaslužite si, da vaše telo tako trpi, saj ni nič krivo, kot niste krivi vi. Glede na vsa travmatična doživetja je povsem logično, da vam bo prav vstopanje in vzdrževanje odraslih intimnih odnosov prebujalo dvome in strahove. Dejansko ob fantih podoživite to, kar ste prestajali vsa ta leta in povsem naravno je, da vas je tega strah. ... Proces zdravega okrevanja za vas ne bo v smeri iskanja fanta, ki bi vam pomagal premagati vsa ta slaba občutja, ki jih nosite v sebi. Pot se bo pričela pri vas."

Preberite celoten odgovor Alenke Lanz na spletni povezavi Cosmopolitan.si