Saj poznate tisto, ko slišite znanko ali znanca, ki tarna, da je na vaši skupni fotografiji videti grozno, vi pa se potem čudite, ker ste mnenja, da je videti odlično, za razliko od vas, ki vas fotografski objektiv očitno zares ne mara?
Dejstvo je, da si nas na fotografijah večina ni všeč, kar daje slutiti, da za to obstaja nek globji, univerzalen razlog.
Nick Stockton iz magazina Wired je prepričan, da so razlog ogledala. Takole pravi: »Potem, ko se leta in leta vsakodnevno gledamo v ogledalu, pozabljamo, da v njem v resnici vidimo zrcalno sliko samih sebe.«
In ker smo tej zrcalni sliki pogosto izpostavljeni, na to 'znano' podobo reagiramo z več naklonjenosti kot na resnično sliko samih sebe, ki se razkriva v fotografiji.
O tem fenomenu je že konec šestdesetih let prejšnjega stoletja govoril Robert Zajonc, ki je koncept poimenoval 'mere-exposure' efekt, za katerega je značilno, da z izpostavljenostjo nekemu dražljaju o njem pričnemo razmišljati pozitivno. V praksi bi to pomenilo, da nam postanejo prej neznani objekti in osebe bolj privlačni, ko jih vidimo ponovno, prav tako pa imamo tudi sami raje slike, ki nas kažejo zrcalno (saj smo tega vajeni zaradi ogledal), medtem ko nas drugi raje vidijo nezrcalno. To je tudi razlog, da smo drugim običajno všeč na naših fotografijah (danes še posebno pogostih selfijih), zato pogosto ne razumejo, zakaj se zaradi svoje podobe na fotografiji razburjamo.
Ste za eksperiment? Oglejte si fotografijo, za katero so vsi vaši bližnji prepričani, da ste na njej videti čudovito, še v odsevu ogledala, ali pa si jo v svojem pametnem telefonu enostavno zrcalno obrnite. Je že bolje, kaj ne ;)
