Zakaj smo prisiljeni, da ljubimo težke, zahtevne ali neprijetne partnerje? Preverite, kaj nas omejuje!

6. 6. 2021
Deli
Zakaj smo prisiljeni, da ljubimo težke, zahtevne ali neprijetne partnerje? Preverite, kaj nas omejuje! (foto: profimedia)
profimedia

Teoretično imamo pri izbiri partnerja povsem proste roke in lahko izberemo kogarkoli. V določeno izbiro nas ne silijo nobena družbena pravila, dinastične zahteve ali stare tete, ki po svoje povezujejo samske v pare. V resnici pa je naša izbira manj svobodna, kot si mislimo.

Nekatere, pomembne omejitve, ki narekujejo, ob kom se dobro počutimo in kdo nas privlači, se skrivajo tam, kjer bi jih najmanj pričakovali – v otroštvu. Psihološka zgodovina vsakega posameznika ima močan vpliv in na nek način vnaprej določi, kateri tip partnerja bo koga privlačil.

Imeti rad in ljubiti smo se učili od malih nog. Ko v odrasli dobi iščemo partnerja, se ogledujemo po takih, ki nam obudijo ljubeče občutke iz otroštva. Zaplete se, ker čustva in vzorci, ki smo jih vsrkali v nežnih letih, niso bili vedno sestavljeni le iz ljubeznivosti, nežnosti in prijaznosti. V ljubezni se namreč lepa, prijetna čustva prepletajo z bolečimi. S takšnimi, kot so na primer občutek, da nismo dovolj dobri, naklonjenost do ranljivega ali depresivnega starša in slutnja, da se pred starši nikoli ne moremo povsem sprostiti in pokazati svoje ranljivosti.

Ti občutki vnaprej določajo, po kom bomo pogledovali, ko bomo iskali življenjskega sopotnika. Ni nujno, da si bomo želeli prijaznega partnerja, iskali bomo namreč nekoga, ob katerem se bomo počutili domače, nekoga, ki bo znal obuditi naše družinske spomine. To je velika, a zelo pomembna razlika. Marsikoga bomo izločili kot neprimernega kandidata, ker ne bo izpolnjeval našega koprnenja po kompleksnosti, ki jo povezujemo z ljubeznijo. Nekoga bomo morda odpisali, ker ni »spolno privlačen« ali ker je »dolgočasen«, v resnici pa bo to le izgovor, ker iščemo nekoga, ki nam zna vzbuditi muko, ki jo potrebujemo, da bi začutili ljubezen kot nekaj resničnega. Tako, kot smo jo nekoč.

Na tej točki se nam na koncu jezika povsem naravno pojavi logičen nasvet: pustite težaka pri miru in si poiščite bolj celovito osebo. V teoriji je tak napotek privlačen, v praksi nemogoč. Nimamo čarobne paličice, s katero bi spremenili tisto, kar nas privlači. Ostane nam druga pot. Namesto da bi spreminjali tip ljudi, ki nas privlačijo, prilagodimo svoj odziv nanje.

Naše težave se stopnjujejo, ker se do nam očarljivih ljudi obnašamo tako, kot smo se naučili obnašati kot otroci. Primer: recimo, da je bil eden od staršev hitre jeze in je takrat povzdignil glas. Imeli smo ga radi, zato smo njegovo togoto povezali z našo krivdo. Sem že naredil kaj, da sem ga razdražil. Odzvali smo se s plašnostjo in ponižnostjo. Ko se razjezi partner (h kateremu nas vleče z magnetno privlačnostjo), se odzovemo bojazljivo in prestrašeno kot otrok. Kujamo se, preveva nas občutek krivde, verjamemo, da si zaslužimo kritiko, v nas se nabira zamera. Morda nas privlači hitro vzkipljiva oseba in se nam zdi, da bomo eksplodirali. Ali, če je bil eden od staršev krhkega značaja, zlahka ranljiv in se je hitro čutil prizadetega, se bomo »zalepili« na partnerja, ki bo nekoliko šibak in bo pričakoval, da skrbimo zanj. Sčasoma nam bo šla njegova odvisnost na živce, okrog njega bomo hodili previdno, skušali ga bomo opogumiti in pomiriti (tako kot v otroških letih), a ga bomo hkrati tudi obsojali, ker si take pozornosti ne zasluži.

Najbrž ne moremo spremeniti vzorcev, ki nas privlačijo, lahko pa se naučimo drugače odzivati. Do morebitnih partnerjev se ne obnašajmo kot otroci, ampak kot zrele, ustvarjalne, razumske odrasle osebe. Možnosti, da otročje reakcije na težavne partnerje zamenjamo z resnimi odzivi odraslega človeka, je veliko.

tabela

Skoraj zanesljivo se bomo kdaj povezali z zapletenim partnerjem, ki bo sprožil naše otroške obrambne reakcije. Zaradi tega ni treba končati razmerja, raje si prizadevajmo, da bomo odgovorili drugače kot v otroštvu, ko smo imeli premalo znanja in moči, da bi ravnali drugače. Ni nam treba ne odpuščati ne popuščati, raje se naučimo, da se bomo znali primerno odzvati na partnerjevo manj zrelo obnašanje.

Vir: The Book of Life

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju