Spolno nadlegovanje in zlorabe otrok je značilno povezano z gosto kopreno molka in sramu. In ker večino takšnih primerov zagrešijo ljudje, ki jih otroci dobro poznajo ali mu celo zaupajo, so simptomi pogosto prepleteni še s kompleksnostjo ponavljajočega se izdajstva.
Še več.
»Tisti, ki otroke zlorablja, jim pogosto reče, naj o tem molčijo – ali še huje, jim grozi s telesno kaznijo, če bodo spregovorili,« v knjigi Skupaj premagujmo travme in stres pišeta strokovnjaka za travmo Peter A. Levine in Maggie Kline.
Vendar pa ...
»... tudi če otrokom ni bilo rečeno (zagroženo), da morajo o tem molčati, tega običajno ne povedo, ker jim je nerodno, ker jih je sram in ker imajo občutek krivde. V svoji naivnosti zgrešeno sklepajo, da so oni ’slabi’. V sebi nosijo sram, ki bi ga moral čutiti nadlegovalec, dodatno pa se bojijo še kazni in maščevanja. Pogosto se počutijo, kot da ’izdajajo’ nekoga, ki je del njihove družine (ali socialnega kroga), in jih je strah, kaj bi se lahko zgodilo njihovemu nadlegovalcu. Ta strah je še posebno močan, če gre za člana družine, od katerega so odvisni ali ki ga imajo radi. Če pa prestopnik ni ni član družine, je po navadi kdo, ki ga otroci dobro poznajo. Pogosto so to sosedje, starejši otroci, varuhi, prijatelji staršev, člani širše ali krušne družine, pa tudi družinski ’prijatelji’. Lahko pa je tudi kdo, ki ima ugled in socialni status ali nastopa kot mentor, recimo verski voditelj, učitelj ali športni trener.«
In čeprav so otroška usta na to temo pogosto zapečatena, velja, da otroci kažejo, da so bili zlorabljeni, na številne druge načine.
Med znake, ki dajejo slutiti, da je bil otrok žrtev spolnega nasilja, med drugim sodijo:
- seksualizirano vedenje, ki ni primerno otrokovi starosti,
- nenadno otrokovo obotavljanje ali strah, da bi ostal sam z določeno osebo ali na kraju, ki mu je bil nekoč ljub,
- otrok preneha biti družaben in se raje igra sam,
- bolečina, srbenje ali poškodba v predelu genitalij ali analne odprtine,
- znaki spolnih bolezni,
- otrokovo posredno razkritje, ko prične govoriti, da ima ’očka na spodnjicah medvedka’ ali prične spraševati, kaj pomeni ’če da odrasel moški svojega lulčka nekomu v usta?’,
- otrok ponovno prične močiti posteljo, sesati palec, pojavijo se težave s spanjem in hranjenjem, nima koncentracije, postane zasanjan in disociiran,
- otrok postane razdražljiv, njegovo razpoloženje je muhasto, je pretirano plašen, daje vtis, da ga bremenijo sram, krivda ali je nenavadno molčečen.
Za več branja o tej zelo pomembni temi si ob priliki vzemite čas za knjigo Petra A. Levina in Maggie Kline: Skupaj premagujmo travme in stres – Kako pri otrocih krepimo samozavest in psihično odpornost.
O knjigi
Travma in stres sta življenjsko dejstvo.
Vsak otrok ju bo namreč nedvomno doživel, od resnično težkih preizkušenj (selitev, ločitev staršev, smrt v družini, nasilje ipd.) do dogodkov, ki se odraslim ne zdijo niti najmanj travmatični, vendar pustijo globok odtis v otrokovem duševnem in telesnem razvoju.
V knjigi Skupaj premagujmo travme in stres se teorija priznanih strokovnjakov odlično prepleta s primeri iz prakse in vajami, ki jih lahko izvajamo z otrokom, zlasti prek igre, ustvarjanja in pogovorov.
Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
