Zakon prinaša velike spremembe glede plač: Plače postajajo javne, obetajo se tudi tožbe

25. 8. 2025
Zakon prinaša velike spremembe glede plač: Plače postajajo javne, obetajo se tudi tožbe (foto: Profimedia)
Profimedia

Mnogi na tole še niso dobro pripravljeni.

Prihodnje leto bo morala Nemčija uveljaviti novo direktivo EU, namenjeno boju proti razliki v plačah med spoloma. Ta bo delavcem prinesla nove pravice.

Čeprav se razlika v plačah med moškimi in ženskami, t. i. plačna vrzel zmanjšuje, ženske še vedno v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, poročajo nemški mediji. Po podatkih Zveznega statističnega urada (Destatis) je moški zaslužil 26,34 evra bruto na uro, ženska pa 22,24 evra. Najpomembnejši razlog za plačno vrzel je bil ta, da so bile ženske pogosteje zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih. Drugi razlog je, da ženske pogosteje delajo s krajšim delovnim časom kot moški.

Zmanjševanje plačne vrzeli je že vrsto let politična tema. V Nemčiji je bil leta 2017 uveden zakon o transparentnosti plač, ki vsem zaposlenim zagotavlja pravico do enake plače za enako delo. Delavci lahko povprašajo svojega delodajalca, ali se to izvaja tudi v njihovi lastni družbi, in podjetje mora posredovati podatke. Od leta 2026 pa bo zakon še strožji. Direktivo EU o transparentnosti plač bo treba v Nemčiji uveljaviti do 7. junija 2026. Ta direktiva daje delavcem še več pravic do informacij in podjetjem nalaga dodatne obveznosti poročanja. Ključne spremembe so:

  • podjetja morajo v oglasih za delo ali med razgovori razkriti začetno plačo
  • delodajalci ne bodo več smeli spraševati kandidatov o njihovih prejšnjih zaslužkih;
  • delavci lahko povprašajo delodajalca po povprečni plači v podjetju; podjetje mora te podatke posredovati, razvrščene po spolu in skupinah, ki opravljajo enako ali podobno delo;
  • podjetja morajo redno razkrivati plačne razlike znotraj podjetja; delodajalci z več kot 250 zaposlenimi to letno, podjetja z več kot 150 zaposlenimi pa na tri leta;
  • če delavci odkrijejo diskriminacijo pri plačah, imajo zakonsko pravico do odškodnine: zahtevajo lahko celotno izplačilo zapadle plače, vključno z dodatki; v primeru pravnega postopka pa je dokazno breme na strani delodajalca, ki mora dokazati, da diskriminacije ni bilo.
Zvok v letalu, za katerega ne vedo vsi. "Dokler tega ne slišim, sem ves napet"

Kljub novi direktivi številna podjetja niso pripravljena. Tako kaže raziskava svetovalne družbe Willis Towers Watson (WTW). Trenutno le tri odstotke anketiranih podjetij razkriva začetne plače v postopku zaposlovanja. Čeprav bo to od leta 2026 zakonsko obvezno, jih 48 odstotkov ne namerava v prihodnosti razkriti razponov plač.

»Visok delež podjetij, ki ne načrtujejo transparentnega razkritja plačnih razponov, kaže, da številna podjetja še niso spoznala, kako eksplozivna je ta tema,« pravi vodja oddelka za delo in nagrajevanje v WTW. V raziskavi je sodelovalo 1900 podjetij po vsem svetu, od tega 140 iz Nemčije. Razlog za zadržanost: podjetja se bojijo več pogajanj o plačah in neugodnih reakcij zaposlenih. Tako je odgovorilo devet od deset podjetij, ki jih je anketiral WTW.