Za tiste, ki so v dolgoročnem partnerskem odnosu, so raziskave pokazale, da se lahko različne zdravstvene značilnosti 'prenašajo' med partnerjema – in to velja tudi za psihiatrične motnje, kažejo nove raziskave.
Na podlagi analize več kot 6 milijonov parov na Tajvanu, Danskem in Švedskem je mednarodna skupina raziskovalcev ugotovila, da je verjetnost, da imajo ljudje enake psihiatrične motnje kot njihovi partnerji, bistveno večja, kot bi bilo pričakovati po naključju.
Med temi motnjami so bile shizofrenija, motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), depresija, avtizem, anksioznost, bipolarna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja (OKM), zasvojenost z drogami in anoreksija nervoza.
"Ugotovili smo, da ima večina psihiatričnih motenj dosledne odnosne povezave med državami in skozi generacije, kar kaže na njihov pomen v populacijski dinamiki psihiatričnih motenj," pišejo raziskovalci v objavljenem članku.
Partnerska korelacija in možni dejavniki
Raziskovalci ta pojav imenujejo 'partnerska korelacija', najmočnejše korelacije pa so bile doslej opažene pri verskih prepričanjih, političnih stališčih, stopnji izobrazbe in uporabi substanc.
Splošno soglasje je, da gre za tri glavne dejavnike:
- praviloma izbiramo partnerje, ki so nam podobni;
- izbira partnerjev je omejena z različnimi okoliščinami;
- dolgotrajno skupno življenje v istem okolju vodi k temu, da si partnerja postajata vse bolj podobna.
Po mnenju raziskovalcev so v igri vsi trije vplivi, a ugotoviti, kateri je najpomembnejši, ni preprosto.
Kljub različnim kulturam in zdravstvenim sistemom v teh treh državah so bili rezultati statistično podobni v celotnem naboru podatkov, čeprav so bile opažene razlike pri OKM, bipolarni motnji in anoreksiji.
"Kot kažejo naši rezultati, je podobnost med zakoncema znotraj in med pari psihiatričnih motenj dosledna med državami in obstaja skozi generacije, kar nakazuje univerzalen pojav," pišejo raziskovalci.
Omejitve raziskave in pomen za genetiko
Seveda pa obstajajo tudi omejitve. Raziskava na primer ni razlikovala med pari, ki so se spoznali pred ali po uradni diagnozi. Vendar so vzorci dovolj močni – in pri dovolj veliki skupini ljudi – da so pomembni za razumevanje duševnega zdravja.
Naslednje generacije so bile analizirane le na Tajvanu, ne pa tudi v drugih dveh državah, raziskovalci pa želijo v prihodnjih študijah vključiti več podatkov. Prav tako menijo, da je potrebna poglobljena analiza, zakaj do tega pojava sploh prihaja.
Ekipa je tudi ugotovila, da imajo otroci večje tveganje za pojav motnje, če imata oba starša enako diagnozo. To je pomembno za raziskave teh stanj, saj genetske študije večinoma predpostavljajo, da so vzorci partnerstva večinoma naključni – ta raziskava pa to postavlja pod vprašaj.
Če se ljudje s psihiatričnimi motnjami, kot so preučevane v tej študiji, pogosteje povezujejo med seboj, to pomembno vpliva na ocene, koliko teh motenj je posledica genetskih dejavnikov. To pa izboljšuje naše razumevanje, kako te motnje nastajajo in kakšne so lahko najboljše metode zdravljenja, še pišejo na Science Alert.
"Glede na razširjenost partnerske korelacije je pomembno, da pri oblikovanju genetskih študij psihiatričnih motenj upoštevamo nenaključne vzorce izbire partnerjev," pišejo raziskovalci.
- Preberite si tudi: Franci Gerbec: "Reševati duševno zdravje le z diagnozami in zdravili je zgrešeno"