Ljudje in morska bitja smo se na evolucijskem drevesu ločili pred 500 milijoni let.
»Možgani hobotnic so bolj podobni polževim kot človeškim, vendar raziskave dopolnjujejo dokaze, da lahko izražajo povsem podobno obnašanje našemu,« je prepričana Gül Dölen, docentka nevroznanosti na zasebni ameriški univerzi Johna Hopkinsa.
Vedenjska reakcija na ekstazi
»Nekatere možganske kemikalije oziroma nevrotransmiterji, ki pošiljajo signale med nevroni, potrebnimi za družbeno vedenje, so se evolucijsko ohranile. Natančneje, v genskih predelih, ki nadzirajo, kako nevroni pritrjujejo nevrotransmiterje na njihovo membrano, smo ugotovili identične genomske kode med ljudmi in hobotnicami,« pojasnjuje znanstvenica.
Gre za genomske kode transporterjev, ki vežejo serotonin na nevronsko membrano. Serotonin je poznan regulator razpoloženja in je tesno povezan z nekaterimi vrstami depresije. Hkrati pa je to prostor, kjer se droga MDMA veže na možganske celice in vpliva na razpoloženje. Torej, raziskovalci so želeli priti do dna odzivu hobotnic na drogo, ki povzroča tako imenovano prosocialno vedenje pri ljudeh, miših in drugih vretenčarjih.
MDMA je strokovno ime za ekstazi. Med raziskovanjem genoma hobotnic, ki niso poznane po prijaznosti do svojih vrstnic, so odkrili vedenjsko reakcijo nanj, s čimer se odpirajo nove priložnosti za natančnejše proučevanje vpliva psihiatričnih terapij z zdravili pri živalih. Hobotnice, kot pravi Dölnova, so znane kot pametna bitja. Zmožne so ukaniti plen, učijo se z opazovanjem in imajo epizodični spomin, ki velja za želatinaste nevretenčarje (torej živali brez hrbtenice). A večina jih je asocialnih. Izgibajo se drugih živih bitij, vključno lastne vrste.
»Bilo je podobno kot pri ljudeh, želele so bližino druga druge«
Docentka je zasnovala eksperiment s tremi povezanimi vodnimi komorami: eno prazno, drugo s plastično figurico pod njo in tretjo z žensko oziroma moško laboratorijsko vzrejeno hobotnico pod njo. Štiri moške in ženske hobotnice so dobile MDMA v čaši z utekočinjeno verzijo droge, ki so jo absorbirale skozi škrge. Nato so jih prestavili v eksperimentalne komore za 30 minut.
Vse štiri so izbrale komoro s hobotnico: »Želele so objeti kletko in nanjo prisesale ustno votlino. Bilo je podobno kot pri ljudeh, želele so bližino druga druge,« je navdušena znanstvenica. Med normalnimi pogoji – torej brez vpliva droge – so se vse izognile drugi hobotnici. Možganska vezja, ki vodijo socialno obnašanje pri hobotnicah, so tako prisotna v normalnih pogojih, vendar jih zavrejo naravne ali druge okoliščine: »Hobotnice bodo začasno ustavile svoje antisocialno vedenje za parjenje. Ko se parjenje konča, pa znova zapadejo v agresivno, antisocialno obnašanje.«
Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
