Objava kriznega energetskega načrta s strani Mednarodne agencije za energijo (IEA) je povzročila določeno zaskrbljenost, medtem ko nekateri opozarjajo, da bi lahko prišlo do 'zaprtja 2.0', če bi se pomanjkanje goriva še poslabšalo.
Smernice so del poročila iz prejšnjega tedna z naslovom 'Zaščita pred naftnimi šoki' (Sheltering From Oil Shocks). Dokument navaja 10 korakov, ki bi jih države lahko sprejele v primeru resnih motenj v oskrbi z energenti.
Pretresi na globalnih trgih
Poročilo je bilo objavljeno kot odziv na konflikte na Bližnjem vzhodu, ki so skoraj popolnoma blokirali promet skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih poti za transport nafte. Ta ključna 'pomorska arterija' je vsakodnevno prepuščala ogromne količine energentov, vsak zastoj pa ima globalne posledice.
V običajnih razmerah skozi ožino dnevno preide približno 20 milijonov sodov nafte in naftnih derivatov, kar predstavlja približno 20 odstotkov svetovne porabe.
Vendar pa je zaradi motenj v transportu cena surove nafte presegla 100 dolarjev na sod, kar je povzročilo pretres na globalnih trgih in zaskrbelo države, ki so odvisne od dobav iz te regije.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko že kratkotrajne prekinitve prometa skozi ožino v nekaj dneh sprožijo verižne motnje v svetovnih dobavnih verigah, zvišajo cene goriva in dodatno obremenijo gospodarstva po vsem svetu.
Prometni sektor
Načrt IEA predvideva širok spekter ukrepov za zmanjšanje porabe energije, zlasti v prometnem sektorju enem največjih porabnikov nafte.
Med ključnimi priporočili so:
- širitev dela od doma, kjer je to mogoče;
- zmanjšanje najvišje hitrosti na avtocestah;
- omejevanje letalskih potovanj;
- prehod z zasebnih avtomobilov na javni prevoz;
- prepoved vožnje v mestih po sistemu 'par-nepar' registrskih tablic.
Prav tako se predlaga večja uporaba skupnih prevozov (carpooling), uvedba varčne vožnje in preusmeritev utekočinjenega naftnega plina (LPG) iz vozil k osnovnim potrebam, kot sta kuhanje in ogrevanje.
V velikih mestih, kjer prevladuje uporaba zasebnih avtomobilov in letalskega prometa, bi ti ukrepi zahtevali resne spremembe v vsakodnevnih navadah prebivalcev.
Delo od doma
Analiza IEA kaže, da bi uvedba treh dodatnih dni dela od doma na teden lahko zmanjšala nacionalno porabo nafte v potniškem prometu za dva do šest odstotkov, posamezniki pa bi lahko svojo porabo goriva zmanjšali tudi do 20 odstotkov.
Prav tako se navaja, da bi znižanje hitrosti na avtocestah za približno 10 km/h lahko prineslo dodatne prihranke:
- pet do 10 odstotkov manjša poraba goriva na voznika;
- en do šest odstotkov zmanjšanja skupne porabe na ravni države.
Tudi tovorni tovornjaki, ki že vozijo počasneje, bi lahko dosegli prihranke okoli pet odstotkov.
IEA priporoča prehod na javni prevoz (avtobuse in vlake), kar bi lahko zmanjšalo nacionalno porabo nafte za avtomobile za en do tri odstotke.
Še večji učinek bi imelo spodbujanje hoje in kolesarjenja na krajših razdaljah.
- Preberite si tudi: Do 30. leta je prihranil več kot 340.000 evrov: "Za vsako plačo sem imel isto pravilo"
Poraba goriva
V gosto poseljenih urbanih območjih se predlaga omejevanje gibanja zasebnih vozil po sistemu parnih in neparnih registrskih številk, s čimer bi zmanjšali zastoje, delovanje motorjev v prostem teku in neučinkovito vožnjo 'spelji-ustavi'. Ti ukrepi bi lahko zmanjšali porabo goriva za en do pet odstotkov.
Poročilo poudarja tudi pomen sprememb vozniških navad:
- vzdrževanje pravilnega tlaka v pnevmatikah;
- zmanjšana uporaba klimatskih naprav;
- izogibanje sunkovitemu pospeševanju.
S kombinacijo teh ukrepov bi se lahko poraba goriva v potniškem prometu zmanjšala do osem odstotkov.
Tudi komercialni transport je velik porabnik energije. Uvedba 'eko-vožnje' za dostavna vozila in tovornjake - vključno z optimizacijo tovora, zmanjšanjem nepotrebnega zaviranja in ugašanjem motorja v prostem teku - bi lahko zmanjšala porabo goriva za tri do pet odstotkov.
V regijah, kjer se uporablja LPG, se priporoča vrnitev vozil na bencin, da bi omejene zaloge tega plina ohranili za ključne potrebe, kot sta kuhanje in ogrevanje gospodinjstev.
Tudi industrijski sektor bi se moral prilagoditi: prednostna uporaba razpoložljivih energentov in boljše vzdrževanje naprav bi lahko zmanjšala porabo nafte do pet odstotkov na objekt.
Smernice za letalsko industrijo
Eden najbolj radikalnih ukrepov se nanaša na letalsko industrijo. Predlaga se zmanjšanje poslovnih letov do 40 odstotkov, kar bi bistveno zmanjšalo globalno povpraševanje po letalskem gorivu.
Ocene kažejo, da bi takšno zmanjšanje lahko povzročilo padec globalne porabe letalskega goriva za sedem do 15 odstotkov, zlasti če bi podjetja množično prešla na virtualne sestanke.
Čeprav IEA trdi, da so ti ukrepi zasnovani z namenom 'pomagati državam racionalno upravljati omejene vire, stabilizirati trge in zaščititi prebivalce pred najhujšimi posledicami krize', so odzivi javnosti različni.
Na družbenih omrežjih so uporabniki potegnili vzporednice z zaprtji med pandemijo covida-19 leta 2020, mnogi pa sporočajo: "Tega ne bomo ponovili."
Vir: Daily Mail
Preberite si tudi: Dobro je vedeti: Imata bencin in dizel rok trajanja?