Zasvojenost: Ko je partnerjev »šus« pornografija

Tina na začetku zveze s part­nerjem ni opazila težave, povezane s pornografijo, bila je zaljubljena, nam pove. Da nekaj ni v redu, se ji je začelo dozdevati že pred leti, ko je opazila, da se partner v določenih trenutkih čudno obnaša in se preveč burno odzove na popolnoma običajne zadeve ter da ga spravijo iz tira stvari, ki ga prej niso. »Zelo počasi sva prek pogovora ugotovila, da se ta 'živčnost' pojavlja vedno po tem, ko je partner gledal pornografijo ali pa tudi uporabljal spletne klepetalnice, da se je vzburjal.

Pozneje je po gledanju pornografskih posnetkov, branju erotičnih zgodbic, blogov, uporabi spletnih klepetalnic za vzburjanje zavračal tudi družbo, pove Tina. »Včasih težje opaziš, da je to lahko tudi nevarna navada, saj imamo pornografijo za nekaj popolnoma normalnega. In dejansko tudi je, dokler ne postane gledanje pornografije nekaj, brez česar ne moreš in s čimer se skrivaš pred nečim (stisko, blažiš stres ...),« meni naša sogovornica Tina.

Zasvojenost s pornografijo se vztrajno povečuje, zato smo se z vprašanji glede zasvojenosti obrnili na strokovnjaka (odgovori strokovnjakov niso povezani s Tininim primerom, ki ga navajamo v prispevku, op. a.).

Zasvojenost ali pogosta uporaba

Zasvojenost je eden najkompleksnejših in najbolj uničujočih fenomenov na področju duševnega zdravja ne glede na to, o kateri zasvojenosti govorimo, razlika pa je v tem, kako oseba doseže omamno stanje, nam pove Peter Topić psihoterapevt, direktor Inštituta za zasvojenosti in travme ter avtor knjige Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi. »Čeprav zasvojenost s seksualnostjo oz. pornografijo ni uradna diagnoza, pa osnutek ICD-11, objavljen na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije, že vključuje tudi diagnozo kompulzivno seksualno vedenje,« pojasni.

Kdaj pa lahko govorimo o zasvojenosti? »Večina ljudi, ki ogleduje pornografske vsebine, ne bo imela resnejših posledic,« razloži na začetku Topić. »O zasvojenosti govorimo, ko določeno vedenje postane osnovni način reševanja čustvenih stisk in težav, izpolnjenih pa mora biti več kriterijev.« Topić pove, da sta najpomembnejša neobvladljiv vedenjski vzorec in nezmožnost prenehanja kljub negativnim posledicam. Drugi kriteriji so toleranca, abstinenčni sindrom in posledice na drugih življenjskih področjih. »Vedenje zasvojene osebe je po navadi v nasprotju z njenimi vrednotami in prepričanji, vendar ga kljub negativnim posledicam ne zmore več nadzorovati ali prekiniti.

Ogledovanje pornografije je lahko povezano z blaženjem čustvene bolečine, s sproščanjem napetosti, z zmanjševanjem tesnobe, depresivnosti, osamljenosti ali kateregakoli drugega neprijetnega čustva,« razlaga Topić. Anka Patru, univ. dipl. psih., partnerska in družinska terapevtka, poudari, da je pomembno razlikovati med zasvojenostjo in pogosto uporabo pornografskih vsebin. »Hkrati pa je res, da ogledovanje pornografskih vsebin pomembno vpliva na partnerski odnos, na intimnost, stopnjo čustvene povezanosti, samopodobo in stopnjo zadovoljstva v spolnosti,« pove Anka Patru. »Posledice zavajajočih informacij v sodobni družbi so privedle do napačnega razumevanja in predvsem nepravih prepričanj, ki pa najpogosteje niso niti izgovorjena ali pravilno naslovljena.

Če bi imeli pari kakovostne informacije o teh vsebinah, bi bilo zagotovo lažje,« meni Patrujeva. »Tako pa je po mojih praktičnih izkušnjah najpogostejši primer, da žena 'zaloti' svojega moža pri ogledovanju pornografskega materiala in sklepa, da je zasvojen s pornografijo. Posledično je razočarana, prestrašena, jezna in se oddaljuje od partnerja, ta pa občuti sram, osamljenost, jezo in se prav tako oddaljuje od nje,« pove Anka. Kakšno vlogo pa igra osamljenost? »Osamljenost in izolacija sta ključna pri razvoju zasvojenosti, saj je treba neprijetna čustvena stanja obvladovati. Pogosto ljudje prav v kritičnih trenutkih in ob občutku osamljenosti v življenju posežejo po nečem, kar začasno omili bolečino,« pove Topić.

Zatiskamo si oči

Razlog za rast zasvojenosti Topić vidi tudi v dostopnosti, ki pa je le eden od treh pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na pogostost ogledovanja in posledično pogostost zasvojenosti. »Druga dva pa sta nizki stroški in navidezna anonimnost,« pojasni. Kakšno pa je stanje v Sloveniji? »V Sloveniji si še vedno precej zatiskamo oči. Resnejših študij o zasvojenosti s seksualnostjo in pornografijo v Sloveniji ne poznam, število ljudi v težavah, ki poiščejo pomoč, pa se vztrajno povečuje in po pomoč prihajajo vse mlajši. Strokovne pomoči pa je premalo,« meni Topić.

Kdo 'podleže'?

Peter Topić odgovarja, da na žalost prav psihološko ranljive osebe pogosto zlorabljajo tehnološki napredek in seksualne vsebine za doživljanje ugodja, čustvene zadovoljitve in beg pred neprijetnim. »To so lahko ljudje, ki se spopadajo z anksioznostjo, depresivnostjo, imajo nizko samopodobo ali so doživeli zavrnitev oziroma razočaranje na področju spolnosti. Lahko so odraščali v togem okolju, polnem seksualnega sramu, v katerem je o spolnosti prepovedano govoriti. Možnosti je veliko,« pove Topić in ob tem izpostavi tudi mlade. »Oni so še posebej izpostavljeni, saj jih spolnost zanima in včasih, tudi ko tega ne želijo, pridejo v stik s seksualnimi vsebinami na spletu.«

Vpliv na partnerski odnos

»Nobena naravna oblika seksualne stimulacije človeških možganov se ne more primerjati z intenzivnostjo in omamnim stanjem, ki ju posameznik lahko doživlja ob ogledovanju pornografskih vsebin na internetu,« razloži Peter Topić. Tako lahko postane spolnost s partnerjem v primerjavi z internetnim seksom dolgočasna in nezanimiva. »Tuje raziskave potrjujejo, da se vse več moških, ki redno masturbirajo ob ogledovanju pornografskih vsebin na medomrežju, srečuje z erektilno disfunkcijo ali s težavami z ejakulacijo, ko poskušajo imeti spolne odnose,« pove Topić. Poleg tega, da ima spletna pornografija velik potencial za zasvojenost, ima prav tako velik potencial, da paralizira.

»Moški, ki si ogledujejo spletno pornografijo, so pogosto obremenjeni z velikostjo svojega spolnega uda in neskončno erekcijo, ki so ji priča ob ogledovanju pornografskih filmov,« pojasnjuje. Ženske pa se ob glede na Topićeve odgovore pri ogledovanju spopadajo s popolnoma drugimi težavami. »Pogosta posledica je prepričanje, da bodo vredne in deležne ljubezni le, če bodo seksualno privlačne in se bodo vedle podobno, kot se vedejo ženske v pornografskih filmih,« razloži.

Anka Patru meni, da je v vsakem partnerskem odnosu pomembno, da partnerja zmoreta obdržati čustveno povezanost in občutke varne nevezanosti, kar pa je skozi različna obdobja mnogokrat težko. »Popolnoma razumljivo je, da so dnevi, ko obveznosti preokupirajo partnerje, a je za kakovosten partnerski odnos nujno treba poiskati prostor, kjer si partnerja izmenjata svoje občutke, zmoreta slišati občutke drug drugega in se posledično čustveno povezati,« razlaga Patrujeva. V primerih, ko govorimo o zasvojenosti, pa zasvojena oseba pogosto ne zmore uravnavati svojega čustvenega aparata, razloži. »Vzroki najpogosteje izvirajo že iz primarne družine v obliki poškodbe navezanosti, kar nato odrasla oseba poskuša uravnavati z zasvojenskim vedenjem in tako razbremeniti svojo čustveno napetost,« dodaja.

Zasvojenost Tininega partnerja je vplivala tudi na njun odnos. »Vedno se počutiš nekako prevaranega, tudi če ti partner vse pove. 'Prikrivanje' naju je zelo oddaljilo,« pove Tina. »Tudi sama sem bila nekaj časa bolj zaprta vase.« A se je odločila, da bom težavo zaupala prijateljicam, kar ji je zelo pomagalo. A kljub temu težava s partnerjem Tini še vedno povzroča v veliko različnih občutkov. »Včasih sem jezna na svojega partnerja, da je odvisen, včasih žalostna in razočarana nad njim in nad sabo, da mu ne morem pomagati. Na trenutke se počutim tudi izgubljeno. Predvsem pa sem se naučila potrpežljivosti. Tudi če se meni zdi, da bi morale stvari iti hitreje, morajo iti tako hitro, kot zmore človek, ki je zasvojen,« pove Tina.

Kaj pa ženske?

Pa je res, da to večinoma le moška težava? »V zadnjih letih je število zasvojenih žensk, ki prihajajo po strokovno pomoč, doseglo število moških, včasih ga celo preseže. Zgrešeno je tudi prepričanje, da ženske ne dostopajo do pornografskih vsebin, saj po podatkih nekaterih raziskav 30–40 odstotkov vseh dostopov opravijo ženske,« odgovarja Peter Topić. »Podobno kot moški objektificirajo ženske, ženske objektificirajo odnose. Zato jim je pogosteje privlačnejša oblika t. i. »pornografije za mamice«. Fenomen, ki sodi v to kategorijo, je Petdeset odtenkov sive. Nekatere enako kot moške privlači trda pornografija in na enak način kot moški v teh vsebinah objektificirajo predstavnike obeh spolov. Te ženske se pogosteje identificirajo z moškim kot pa z ženskim seksualnim stereotipom,« izčrpno pojasni Topić.

Ne gre za užitek

Pri nobeni zasvojenosti ne gre za užitek, morda le na začetku. »Spletna pornografija je bolj vznemirljiva kot pa zadovoljujoča tudi zato, ker imamo v možganih dva ločena sistema za užitek. Prvi sistem ugodja je povezan z 'apetitom', vznemirjenjem, ko si predstavljamo nekaj, kar si želimo (npr. spolnost in hrana),« razlaga Topić. In nadaljuje: »Drugi sistem za doživljanje ugodja pa je povezan z zadovoljstvom, t. i. konzumatornim ugodjem, ki je vezan na dejanske spolne odnose ali obrok hrane. Ta vrsta ugodja deluje bolj pomirjujoče in izpolnjujoče. Pornografija na internetu s svojimi neskončnimi možnostmi seksualne objektifikacije aktivira predvsem prvi sistem.«

Posledice

O težavah z internetno pornografijo so prvi poročali računalniški programerji. »Te so se odražale v obliki šibke in kratkotrajne erekcije, ki ne omogoča zadovoljivega spolnega odnosa, zapoznele ejakulacije (orgazmična disfunkcija) in erektilne motnje oziroma erektilne disfunkcije (moški kljub vzburjenosti ne doživi orgazma ali pa sploh ne doživi več erekcije, čeprav za to ni organskih ovir). Erektilna disfunkcija se lahko pojavi celo med samo uporabo pornografije ali poskusi masturbiranja,« pojasni Topić. Posledice na čustveni ravni pa se kažejo kot anksioznost, depresija ali splošna čustvena preobremenjenost.

Zdravljenje

Seksualno kompulzivno vedenje je lahko posledica tudi določenih zdravstvenih težav, duševnih motenj, jemanja nekaterih drog ali zdravil, opozarja Topić.« V primeru zasvojenosti pa nam lahko zelo pomaga strokovna pomoč, ki se ne razlikuje bistveno od pomoči pri drugih zasvojenostih. Vendar je proces okrevanja kompleksnejši kot pri kemičnih zasvojenostih, saj cilj ni popolna abstinenca od spolnosti, ampak podobno kot pri motnjah hranjenja drugačno razumevanje in drugačen odnos do spolnosti. »Nekateri ljudje se namreč v celoti odrečejo spolnosti, pri čemer pa obstaja nevarnost, da zdrsnejo v anoreksično fazo zasvojenosti in dejansko ne okrevajo.

Najdejo le drugačen način omamljanja in poskusov nadzora, a še vedno bežijo pred neprijetnimi čustvi in bližino,« razloži psihoterapevt. Anka Patru parom svetuje, da pri educiranem terapevtu preverijo, ali je težava resnično v zasvojenosti ali gre le za pogosto uporabo pornografskih vsebin in nepovezanost med partnerjema. »V primeru, ko gre za zasvojenost, tisti, ki je zasvojen, potrebuje redno individualno terapijo in skupaj s partnerjem partnersko terapijo.« Zakaj se je težko »izvleči« sam? »Partner zasvojenega težko loči med zasvojenostjo kot boleznijo in romantično zaljubljenostjo.

Zasvojene s seksualnostjo le redko zanima romantična navezanost, kar je mnogokrat predstava prevaranega, ampak dejansko le zmanjšuje svojo čustveno napetost,« odgovarja Patrujeva. »Prevarani partner na začetku terapije niha med razumskim razumevanjem dinamike zasvojenosti svojega partnerja in svojimi močnimi občutki prevaranosti. Občutki nezvostobe pri prevarah sežejo globlje kot pri zlorabi alkohola ali prepovedanih drogah, čeprav pri vseh govorimo o dinamiki zasvojenosti,« meni.

Anka Patru meni, da se mora par pozneje naučiti prisluhniti čustvom drug drugega, jih obvladovati in umirjati. »Prevarano osebo obdajajo močna čustva, ki se čez dan izmenjujejo od hude žalosti, intenzivne jeze, prezira, do neustavljivega hrepenenja in strahu pred izgubo. Partner pa je prežet s sramom, občutki krivde in nemoči ob misli na izboljšanje njunega odnosa.« Ob koncu terapevtka Patrujeva svetuje, da je v tem obdobju ključna naloga obeh partnerjev v tem, da zmoreta to stisko obdržati znotraj odnosa, deliti drug z drugim in si pomagati, kar posledično lahko vodi v zelo kakovosten partnerski odnos in zdrave osebnosti.

Besedilo: Ksenija Sedej
Fotografije: Shutterstock, Diana Anđelić

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec