Zasvojenost ni omejena zgolj na alkohol in droge, ampak tudi na tehnologijo, hrano in odnose

11. 11. 2018 | Vir: STA
Deli
Zasvojenost ni omejena zgolj na alkohol in droge, ampak tudi na tehnologijo, hrano in odnose (foto: profimedia)
profimedia

Zasvojenost predstavlja velik problem sodobne družbe, so ob današnjem svetovnem dnevu boja proti odvisnosti opozorili na NIJZ. Po njihovih navedbah gre za bolezen, ki vpliva na telesno in duševno stanje zasvojenega, prizadene njegove odnose z okolico in njegovo ustvarjalnost ter pusti posledice tako v družini zasvojenega kot v širši okolici.

Ob besedi zasvojenost navadno pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, vendar pa ima zasvojenost po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) večjo razsežnost.

Poleg t. i. kemičnih zasvojenosti ali zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere sodijo alkohol, tobak, zdravila, prepovedane droge, so tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, kot zasvojenost z igrami na srečo, hrano, odnosi, delom, nakupovanjem in tudi novodobnimi tehnologijami. O zasvojenosti pri posamezniku govorimo, ko se določen vedenjski vzorec začne ponavljati iz dneva v dan in postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem življenju, so pojasnili.

Da je odvisnosti veliko vrst in da jih je skoraj nemogoče navesti vse, pravi tudi zdravnik in predstojnik območne enote NIJZ Koper Milan Krek. Po oceni enega najboljših poznavalcev problematike zlorabe drog pri nas je v Sloveniji sicer najbolj obremenjujoča odvisnost od alkohola oziroma alkoholizem.

"Ocenjujemo, da ima več kot 200.000 Slovenk in Slovencev resne težave z alkoholom. Letno nam umre zaradi posledic alkohola okoli 800 oseb, zaradi uporabe drog več kot 40 oseb in okoli 3000 oseb zaradi uporabe tobaka. Po naši oceni je v Sloveniji okoli 6000 problematičnih uporabnikov heroina, ki heroin tudi injicirajo," je za STA pojasnil Krek.

V stroki opažajo tudi porast uporabe konoplje med mladostniki in tudi odraslimi, kar je po njegovem mnenju posledica odnosa družbe do konoplje v zadnjih letih in nekritičnega pisanja o njej.

Posebni globalni problem po besedah Kreka postajajo nove droge. Pri tem je opozoril na vse bolj "moderno uporabo" več drog hkrati, kar je velik problem pri zastrupitvi z drogami. "Zato je tudi več ljudi, ki umre zaradi zastrupitev z drogami, praviloma vzelo več drog, med katerimi je velikokrat tudi alkohol," je spomnil.

Ker zasvojenost in z njo povezane posledice predstavljajo pomemben družbeni problem z mnogimi razsežnostmi, je preventiva po navedbah inštituta eden ključnih pristopov, ki pomagajo krepiti in izboljševati zdravje, kakovost življenja ter blaginjo posameznika in skupnosti. Najbolj je učinkovita, če se izvaja že od otroštva in mladostništva dalje skozi vsa življenjska obdobja.

V Sloveniji se po navedbah inštituta izvajajo številni učinkoviti preventivni programi, dostopni vsem, še posebej ranljivim skupinam prebivalstva.

Krek je prepričan, da mora biti preventiva del vsakodnevnega življenja v okolju, v katerem živimo. "Zelo pomembno je, da lokalna skupnost razume potrebo po okolju, ki ne vzpodbuja uporabe drog, alkohola in da se vodilni ljudje prizadevajo za okolje, ki ne bo obremenjujoče v smislu razvoja odvisnosti," je izpostavil Krek. Opozoril je, da brez aktivnega vlaganja v preventivo ni mogoče razvijati preventivnih aktivnosti. "Kolikor vložimo, toliko dobimo tudi nazaj," je še dejal.

Mesec november je sicer cel namenjen ozaveščanju o zasvojenostih in spodbujanju k dialogu ter reševanju problemov. V ta namen je denimo novomeška območna enota nacionalnega inštituta skupaj s Knjižnico Mirana Jarca pripravila zdravstveni kotiček na temo Kako se izogniti zasvojenosti in ob tem poudarila novembrsko preventivno akcijo Otroci za varnost v prometu, kjer otroci preko likovnega natečaja sporočajo voznikom, da alkohol in promet ne sodita skupaj, so še zapisali na NIJZ.