Čeprav se zdravniki in farmacevti že lep čas zavzemajo za regulacijo uporabe konoplje v medicinske namene, ostaja področje neurejeno in prepuščeno predvsem iznajdljivosti bolnikov.
Proučevanje farmakoloških učinkov kanabinoidov je v zadnjih letih v vzponu. Narejenih je več kot 70 različnih laboratorijskih testiranj, nekaj je tudi kliničnih študij, v katerih so proučevali učinke kanabidiola (CBD) in tetrahidrokanabinola (THC), predvsem na področju nevrologije, onkologije in paliative.
A ker to področje pri nas še vedno ni regulirano v smislu dostopnosti standardiziranih, naravnih izvlečkov indijske in industrijske konoplje, ki bi jih na osnovi zdravniškega mnenja bolniki dobili v lekarnah, je zdravljenje s konopljinimi izvlečki v preveliki meri prepuščeno iznajdljivosti bolnikov in črnemu trgu.
Zdravniška stroka se zavzema za ureditev pravne podlage, in sicer da bi bila medicinska konoplja uvrščena med zdravila, ki bodo predpisana na recept. Za zdaj so naravni izvlečki medicinske konoplje, ki imajo bistveno boljše učinke kot sintetični kanabinoidi, kot zdravilo indicirani le za bolnike z multiplo sklerozo, in sicer za blažitev mišičnih krčev. Sintetične izvlečke sicer uporabljajo tudi za zdravljenje onkoloških bolnikov, v klinični študiji pa kanabinoide pediatri uporabljajo za zdravljenje trdovratne epilepsije pri otrocih. Vendar je uporaba konoplje v medicinske namene še vedno precej neurejena, saj morajo bolniki po pripravke praviloma v tujino ali na črni trg.
V roke zdravnikov in farmacevtov
Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo se že lep čas zavzema za ureditev tega področja, saj je prepričan, da zdravljenje s konopljo spada izključno v zdravniške in farmacevtske roke. Na Festivalu celostnega zdravja v Ljubljani je pojasnil, zakaj: »Farmacevte in medicino zanima predvsem regulativa. To pomeni, da ima bolnik ali uporabnik na voljo dobro pomoč, kadar jo potrebuje. Zdravljenje s konopljo spada torej v roke farmacevta. Prosim, ne skočite takoj pokonci, češ farmacija hoče le zaslužiti ... Torej, prosim ne mešajmo biznisa z uporabo v medicinske namene. Ta trenutek je glede konoplje v Sloveniji nekako nejasno stanje. Regulativa ni dokončno urejena. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS, ki je krovna organizacija za zdravila, bi lahko morda nekoliko bolj proaktivno delovala, da bi v lekarne čim prej dobili standardizirane izvlečke indijske konoplje, ki bi jih na podlagi recepta, ki ga napiše zdravnik specialist onkolog za bolnike z rakom, nevrolog v primeru multiple skleroze ali pediater v primeru epilepsije pri otrocih, napisal recept, bolnik pa bi v lekarni dobil izdelek. Ne zdravila. Dobil bi pa lahko magistralni pripravek, ki bi bil namenjen samo njemu. To bi bila ta trenutek rešitev. Ne bi bilo več črnega trga!«
Prekupčevalci z odvisnikov prešli na bolnike
Zdravniki opažajo, da bolniki na črnem trgu posegajo po različnih pripravkih iz konoplje, da bi si olajšali bolečine, čeprav ne vedo, kaj kupijo. V pripravkih, ki jih ljudje v stiski, kaj je lahko večja stiska kot lastna ali bolezen svojcev, pa lahko analitiki najdejo vse mogoče. Prekupčevalci so z odvisnikov prešli na bolnike, saj jim je vseeno, od koga dobijo denar, odmerki konoplje niso standardizirani, njihova kakovost variira, možne pa so tudi zastrupitve, saj je v indijski konoplji več deset kanabinoidov, opozarja prof. Štrukelj in dodaja: »Na Fakulteto za farmacijo nam velikokrat prinesejo vzorce s črnega trga. Ko bi vi vedeli, kaj vse vsebujejo. Nekdo je verjetno po ustnem izročilu nekoč ugotovil, da mora vsebovati tudi petrolej. In zdaj dobimo v teh vzorcih derivate nafte, notri so benzenovi derivati in bolnik, ki je imunokompromitiran zaradi zdravljenja, bo lahko imel zaradi tega dodatne težave.«
Trnova pot do uradne medicine
V ljudskem zdravilstvu so učinki konoplje znani že več tisočletij, nova znanstvena dognanja pa ji utirajo pot tudi v uradno medicino. Zdravniki z njimi pomagajo bolnikom z epilepsijo, multiplo sklerozo in rakavimi obolenji. Kanabinoidi vplivajo tudi na imunski sistem, saj imajo močne protivnetne učinkovine, ki so primerljive z acetilsalicilno kislino ali kortikosteroidi, zato so koristni ob kroničnih vnetnih procesih, kot so Chronova bolezen, ulcerozni kolitis, luskavica, revmatoidni artritis, ne pa tudi ob akutnih vnetjih, kot je denimo prehlad. Dokazano ugodni so njihovi učinki na vrsto nevroloških obolenj, predvsem multiplo sklerozo. Pozitivno vplivajo še na zdravljenje glavkoma, vendar pa je učinek kanabinoidov v tem primeru kratkotrajen. Kanabinoide s pridom uporabljajo tudi za blažitev različnih vrst kronične bolečine – nevropatije, fibromialgije, bolečin pri onkoloških obolenjih.
Toda eno je lajšanje simptomov, drugo pa je zdravljenje bolezni, opozarja prof. dr. Štrukelj: »Ali kanabinoidi zdravijo raka? Zelo hitro se postavijo trditve, ki pa niso dokazane. Ali kanabinoidi lajšajo simptome pri raku? Ja, močno! Predvsem v paliativni oskrbi. Manj je bruhanja, bolnik ima manj težav ... Glede zdravljenja raka s kanabinoidi pa pravih kliničnih študij ni. Zato je, čeprav imamo nekaj obetavnih primerov, prezgodaj in prenevarno trditi, da kanabinoidi zdravijo raka. Sam si kot farmacevt tega ne upam trditi. «Prof dr. Borut Štrukelj je predavanje o novostih na področju uporabe konoplje v medicinske namene na Festivalu celostnega zdravja posvetil sporočilu, da v farmaciji ni dovolj, da je zdravilo učinkovito, temveč da tudi ne škodi. Tudi pri uporabi kanabinoidov je pomembno predvsem to, saj konopljini izvlečki niso kamilica, ali kot pravi dr. Štrukelj: »Imamo obetavne predklinične rezultate, vesel bom, če bomo na regulatorne oblasti vplivali na način, da bomo čim prej prišli do standardiziranega pripravka. Ki ga bo na osnovi zdravnikovega recepta, in ne drugače, strokovno pripravil farmacevt v lekarni.«
Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču