Raven svetovnih morij narašča, celotna mesta pa bi lahko izginila pod vodo. Malo kdo bo varen, opozarja najnovejša študija.
Dvig morske gladine ni več oddaljena grožnja, temveč trenutno ogroža milijone ljudi in ključno infrastrukturo v obalnih regijah globalnega juga. Nova, podrobna raziskava zdaj kvantificira, stavbo za stavbo, razsežnosti te nevarnosti.
"Vsi bomo prizadeti zaradi podnebnih sprememb in dviga morske gladine, ne glede na to, ali živimo ob oceanu ali ne," pravi Erik Galbraith, strokovnjak za Zemljo s kanadske univerze McGill in soavtor raziskave, v članku, objavljenem na spletni strani univerze.
Katastrofalne posledice
Raziskava se je osredotočila na Afriko, jugovzhodno Azijo ter Srednjo in Južno Ameriko. Uporabljala je visokoločljive satelitske posnetke, podatke o tlorisih stavb in napredne metode strojnega učenja, da bi ugotovila, katere strukture so najbolj ogrožene. Približno 750 milijonov ljudi – okoli desetina človeštva – živi znotraj petih kilometrov od obale, kar pomeni, da lahko že zmeren dvig morske gladine povzroči katastrofalne posledice.
Študija, objavljena v reviji Urban Sustainability, je analizirala 840 milijonov stavb v treh scenarijih dviga morske gladine: 0,5 metra, 5 metrov in 20 metrov.
Pri dvigu za pol metra se s poplavami sooča približno 3 milijone stavb. Dvig za 5 metrov bi potopil 45 milijonov stavb in uničil več kot 80 odstotkov stavb v nekaterih državah, medtem ko bi scenarij dviga za 20 metrov ogrozil več kot 130 milijonov stavb. Erozija in poplavni valovi niso vključeni, kar pomeni, da so ti rezultati minimalni, opozarjajo avtorji raziskave.
"Vsi smo odvisni od blaga, hrane in goriva, ki potujejo skozi pristanišča in obalno infrastrukturo, izpostavljeno dvigu morske gladine. Motnje v tej ključni infrastrukturi bi lahko povzročile kaos v naši globalno povezani ekonomiji in prehranskem sistemu," dodaja Galbraith.
Nezaustavljiv proces
Dvig morske gladine je počasen, a neustavljiv proces globalnega segrevanja, ki že vpliva na obalne populacije in se bo nadaljeval še stoletja, pravi geofizičarka Natalya Gomez, soavtorica raziskave z univerze McGill. Ekolog Jeff Cardille z iste univerze dodaja, da so nekatere obalne države veliko bolj izpostavljene od drugih, zaradi posebnosti terena in lokacij zgradb.
Interaktivni zemljevidi zdaj pomagajo urbanistom pri zaščiti obstoječe infrastrukture in načrtovanju prihodnjih projektov. Ker morska gladina po svetu narašča s hitrostjo 4,5 milimetra na leto, so prilagoditvene strategije postale nujnost.
Slika: nature
"Popolnoma se ne moremo izogniti niti zmernemu dvigu morske gladine. Čim prej začnejo obalne skupnosti načrtovati, tem večje so njihove možnosti za uspešno preživetje," zaključuje Maja Willard-Stepan, strokovnjakinja za okolje s kanadske univerze Victoria in glavna avtorica raziskave.
Vir: Haber, Univerza McGill
Preberite si tudi: Klimatskih sprememb ni? Poglejte, kako se je v morje zrušila hiša, vredna 366.000 eurov!