Ženske na OI: Prve zmagovalke in prve Slovenke

Ženske na OI: Prve zmagovalke in prve Slovenke (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: Jana
9. 8. 2016

Ženske so prvič nastopile na olimpijskih igrah v Parizu leta 1900!

Ženske so si morale skozi zgodovino marsikaj izboriti in tudi z olimpijskimi igrami ni bilo prav nič drugače. Olimpijske igre v sodobnem smislu so bile prvič leta 1896 v Atenah na pobudo francoskega barona Pierra de Coubertina, a na njih ni bilo prav nobene ženske. Ženske so prvič nastopile štiri leta pozneje na poletnih olimpijskih igrah v Parizu. Pomerile so se v tenisu, jadranju, kriketu, golfu in jahanju. Izmed 997 atletov je bilo le 22 žensk. Prva zmagovalka je postala švicarska jadralka Helene de Pourtales. Medalj takrat še ni bilo, zmagovalci so prejeli trofeje ali pokale.

Zadnje poletne olimpijske igre v Londonu so bile za ženske v marsičem prelomne

Čeprav so ženske od prvih iger prehodile dolgo pot, se je šele v Londonu leta 2012 prvič v zgodovini zgodilo, da so imele vse države udeleženke v svoji ekipi vsaj eno žensko in da so ženske sodelovale v prav vseh olimpijskih disciplinah. Izmed vseh športnikov je bilo 44 odstotkov žensk. Od leta 1992 sicer velja, da morajo v vsakem novem športu, ki se želi priključiti olimpijskim igram, tekmovati tudi ženske.

Prve Slovenke, ki so nastopile na olimpijskih igrah, so bile telovadke

Te so – seveda kot del jugoslovanske reprezentance – v Berlinu leta1936 zasedle 4. mesto. Prva ženska slovenska olimpijska kolajna je prišla 52 let pozneje. Osvojila jo je legendarna Mateja Svet na olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988, in sicer srebrno medaljo v veleslalomu.

In najuspešnejše ženske na poletnih olimpijskih igrah v času samostojne Slovenije? 

Prvo slovensko žensko olimpijsko medaljo na poletnih olimpijskih igrah smo proslavljali leta 1996, srebro je osvojila Brigita Bukovec v Atlanti v teku na 100 metrov z ovirami. Brigita je bila tega leta tudi prva nosilka slovenske zastave na otvoritveni slovesnosti. Dve leti pred tem sta na za Slovence fantastičnih zimskih olimpijskih igrah v Lillehammerju smučarki Alenka Dovžan in Katja Koren osvojili bronasti kolajni. To sta bili tudi prvi ženski olimpijski kolajni v zgodovini samostojne Slovenije. Spomnimo se vsekakor še brona Jolande Čeplak v Sydneyju leta 2000 v teku na 800 metrov, brona Urške Žolnir v judu istega leta, srebra Sare Isakovič v plavanju leta 2008 v Pekingu, pekinškega brona Lucije Polavder in prvega slovenskega ženskega olimpijskega zlata Urške Žolnir v judu na londonskih olimpijskih igrah leta 2012.

»Vse sem delala v obratnem vrstnem redu«

Kakšni so vaši spomini na olimpijski bron v kombinaciji iz leta 1994, prvo žensko olimpijsko kolajno v času samostojne Slovenije?

Kolajna je bila nepričakovana. Bila sem zelo mlada. V Lillehammerju sem praznovala svoj 18. rojstni dan. Spomnim se, da mi je torto za rojstni dan poklonil takratni zunanji minister Lojze Peterle. Ne bom pozabila, kako nas je v Mojstrani vse tri dobitnike kolajn čakalo med 30 in 40 tisoč ljudi. To je bilo res nekaj velikega. Morala sem zelo hitro, prehitro odrasti. Pri meni je šlo vse v obratnem vrstnem redu. Spomnim se, da sem takrat dobila avtomobil, pa sploh še izpita nisem imela. Ker sem morala izpolnjevati številne obveznosti, so me starši ves čas vozili naokrog. Nato so mi nekega dne rekli, naj vendarle že opravim izpit za avto, da bodo lahko hodili normalno v službo.

Nekaj olimpijskih zanimivosti:

  • Olimpijske igre v Londonu leta 1900 so trajale kar pet mesecev in še danes se ne ve natančno, katere izmed tekem v tem času so bile del olimpijskih iger. Danes lahko igre trajajo največ 16 dni.
  • Sinhrono plavanje je edini olimpijski šport, v katerem tekmujejo le ženske.
  • Največ olimpijskih odličij med ženskami ima sovjetska gimnastičarka Larissa Latynina. Nastopila je na treh olimpijskih igrah med letoma 1956 in 1964 ter osvojila 18 odličij (kar 9 zlatih, 5 srebrnih in 4 bronaste).
  • Olimpijske igre so prvič predvajali po vsem svetu leta 1964, ko so potekale v Tokiu.
  • Na prvih olimpijskih igrah po drugi svetovni vojni v Londonu so športnike prosili, da si hrano zaradi vsesplošnega pomanjkanja prinesejo s seboj. Športnike so namestili v vojne kampe in študentske domove.
  • Danes standardno dolžino maratona 42.195 kilometrov so prinesle olimpijske igre v Londonu leta 1908 – dolžina je bila prilagojena temu, da se je maraton končal pred hišo britanske kraljeve družine.

Besedilo: Sanja Macur 
Foto: Goran Antley