Zero Waste projektu sta se pridružila še Bled in Gorje

Zero Waste projektu sta se pridružila še Bled in Gorje (foto: profimedia) profimedia
6. 1. 2015

V začetku leta sta se štirim slovenskim občinam, ki so se odločile slediti Zero Waste konceptu, pridružili še občini Bled in Gorje.

Na Bledu trenutno nastane 442 kg odpadkov na prebivalca letno, od česar je 159 kg mešanih odpadkov.

Ločeno jih zberejo 64 %. Delež ločenega zbiranja v občini Gorje je enak, a pri njih nastane manj odpadkov (223 kg na prebivalca letno) in vsak prebivalec pridela le 80 kg mešanih ostankov. Takšno razliko pri nastalih količinah odpadkov gre v veliki meri pripisati dejavnosti turizma na Bledu. Ravnanje z odpadki v obeh občinah zagotavlja podjetje Infrastruktura Bled d.o.o.

Sistem ločenega zbiranja odpadkov v obeh občinah poteka tako od vrat do vrat, kot preko eko otokov, občani pa jih lahko pripeljejo tudi v zbirni center. Od vrat do vrat zbirajo mešane odpadke in mešano embalažo, ki ju odvažajo vsakih štirinajst dni, ter papirno in kartonsko embalažo, ki jo odvažajo enkrat mesečno. Če gospodinjstvo želi, jim dostavijo še zabojnik za kuhinjske odpadke, ki jih praznijo vsak teden. Šestkrat letno lahko naročijo odvoz kosovnih odpadkov, odvoz zelenega vrtnega odreza pa devetkrat letno. Enkrat letno s premično zbiralnico zbirajo nevarne odpadke, prebivalci pa jih lahko kadarkoli pripeljejo tudi v zbirni center. Od marca do novembra ob vsakem odvozu operejo zabojnike za kuhinjske odpadke, ostale pa najmanj dvakrat letno.

Občini imata uveden sistem »plačaj, kolikor odvržeš«. Vsi zabojniki so opremljeni s čipi. Količina odpadkov se tako obračuna glede na dejansko oddan volumen. Uporabnik odda zabojnik tolikokrat, kot je njegova potreba, a največ dvakrat mesečno. Za zbiranje plača fiksni del glede na velikost zabojnika, za obdelavo in odlaganje pa glede na število odvozov. Poostreno nadzorujejo pravilno ločevanje.

Intenzivno pripravljajo vse potrebno za odprtje centra za ponovno uporabo. Rabljena oblačila, obutev in igrače oddajo organizaciji Humana. Preko odpadnega tekstila pa sodelujejo s slovenskim podjetjem, ki iz oblačil pridobiva niti.

Z večjim osveščanjem ter nadzorom, ukrepi preprečevanja odpadkov ter njihove ponovne uporabe, želijo v obeh občinah do leta 2020 doseči 75 % ločenega zbiranja, do leta 2025 pa do 80 %. Ob enem bodo izvajali tudi ukrepe, s katerimi bodo postopno zniževali količine vseh nastalih in količine mešanih ostankov odpadkov.

»Veseli nas, da sta se še dve slovenski občini odločili slediti Zero Waste poti, kar dokazuje, da je sprejemljiva tako za redko poseljene občine na podeželju, kot tudi za urbana središča, kot je prestolnica,« pravi Erika Oblak, ki pri Društvu Ekologi brez meja vodi program Zero Waste Slovenija.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri