V začetku avgusta 1939 je na velikem platnu prvič zaživela zgodba ameriškega pisatelja Lymana Franka Bauma Čarovnik iz Oza. V ospredju zgodbe so sanje o boljšem svetu, tam nekje za mavrico. Film, v katerem je Dorotejo zaigrala tedaj 16-letna Judy Garland, pa danes velja za klasiko, ki je navdahnila tudi Davida Lyncha in Salmana Rushdieja.
Še danes iz filma Čarovnik iz Oza odzvanja znameniti napev deklice Doroteje, ki si želi bega iz revnega, sivega Kansasa, kjer živi pri teti Emi in stricu Henryju: "Somewhere, over the rainbow, skies are blue/And the dreams that you dare to dream really do come true." (Nekje tam za mavrico, je modro nebo/In sanje, ki si jih upaš sanjati, se uresničijo). Željo po spremembi deklici uresniči tornado, ki jo skupaj z zvestim psičkom Totom popelje v čudežno deželo.
Tam Doroteja kmalu sreča dobro čarovnico, ki jo napoti k mogočnemu čarovniku Ozu iz Smaragdnega mesta, da bi ji pomagal priti nazaj v Kansas. Na poti Doroteja in Toto sprva srečata Strašilo, ki bi rado pri Ozu izprosilo pamet, nato še Pločevinka, ki bi rad okrepil svoje čute, in pa leva, ki bi rad postal neustrašen. Zgodba o prijateljstvu, ki se stke med njimi, je znana, prav tako kot uvodna pesem, pa so se mnogim v spomin zapisale tudi dekličine končne besede: "Nikjer ni tako lepo kot doma."
Kot piše The Guardian, je pri vsem skupaj zanimivo, da film, ki je nastal po zgodbi ameriškega pisatelja Lymana Franka Bauma, pravzaprav ni bil deležen večjega zanimanja. Na režiserskem stolčku se je med njegovim nastajanjem izmenjalo več režiserjev, Victor Fleming, ki je danes podpisan pod režijo, pa naj bi projekt opustil po nekaj mesecih zaradi snemanja z desetimi oskarji nagrajenega filma V vrtincu.
A če morda V vrtincu danes vrtijo bolj ali manj v kinotečnih dvoranah, po filmu o čarovniku iz Oza, ki je premiero dočakal 25. avgusta 1939, še vedno marsikdo poseže. Prav tako se je ob filmu pojavilo izjemno veliko referenc v popularni kulturi. Denimo Elton John je svoj album naslovil Goodbye Yellow Brick Road (Zbogom, rumena tlakovana cesta), v svojem eseju o filmu iz leta 1992 pa je Salman Rushdie zapisal, da je bil Čarovnik iz Oza njegova prva literarna referenca. Prav tako je delo navdihovalo Davida Lyncha, ki je v filmih, kakršni so Twin Peaks, Mulholland Drive in Modri žamet, junake rad prestavljal v druge svetove.
Po pisanju The Guardiana pa je lahko danes Doroteja razumljena tudi kot ikona vseh, ki ne čutijo pripadnosti z nikomer - migrantov, istospolno usmerjenih in sanjačev -, skratka vseh tistih, ki so si v življenju kadarkoli zaželeli, da bi pobegnili v nek drug, boljši svet.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču