Zgodbe slovenskih start upov: Skupna jim je vztrajnost

20. 8. 2017 | Vir: Jana
Deli
Zgodbe slovenskih start upov: Skupna jim je vztrajnost (foto: Shutterstock, osebni arhiv)
Shutterstock, osebni arhiv

Trije mladi in nadobudni fantje, ki so s svojimi idejami osvojili deželico na sončni strani Alp, prepoznal pa jih je tudi svet.

Živimo v dobi start upov. S pomočjo platform za množično financiranje 'crowdfunding' pa se zdi uresničevanje zanimivih projektov še veliko lažje. Mateja Rauha, Tima Potočnika in Nika Veneta smo povprašali, kakšne so njihove izkušnje.

Matej Rauh, ustanovitelj platforme Adrifund

Ideja o slovenski platformi za zbiranje den­arja Adrifund se je porodila v glavah Mateja Rauha in Danija Planinca. Na slovenski platformi crowdfunding po enem letu in 4 mesecih delovanja prejemamo čedalje več prijav novih projektov.

Kaj po vašem mnenju loči uspešne projekte od manj uspešnih?

Predvsem dejstvo, ali znajo svoj projekt predstaviti kot zanimivo zgodbo in ali jim v to zgodbo uspe vplesti ljudi – ne le, da jim ti dajo denar, temveč da jim svoje podpornike uspe vključiti v samo zgodbo projekta. Na ta način podporniki postanejo del projekta in zgodbe same, kar je možno doseči le s crowdfundingom. Tako tudi podpornikom ne bo vseeno, ali projekt uspe ali ne, in posledično se okoli projekta lahko ustvari lepa skupnost, ki bo nosilcu projekta znala pomagati tudi na druge načine, ne zgolj finančno.

Katere karakteristike odlikujejo uspešne poslovne zgodbe?

Poleg vztrajnosti je na prvem mestu treba verjeti v svojo idejo in da z njo lahko uspešno prispevaš k okolju, v katerem deluješ, in ponujaš svojo storitev oz. izdelek. Treba pa je za seboj imeti dobro ekipo, biti zelo iznajdljiv in pripravljen sprejeti kritike in razne pripombe ter se iz njih znati učiti.

Ena izmed uspešnih je zagotovo tudi vaša. Kaj bi sami svetovali nekomu, ki se podaja na samostojno pot?

Naj verjame v svojo idejo, naj se dobro pripravi na vstop na trg, naj zgradi dobro ekipo ljudi okoli sebe in naj bo skupaj s to ekipo zelo vztrajen/-na!

Tim Potočnik, soustanovitelj in direktor podjetja Eurosender

Ideja o enostavnem, uporabniku prijaznem in ugodnem pošiljanju paketov po Evropi, se je porodila Timu Potočniku in Janu Štefetu med študijem v tujini, saj je imel eden izmed ustanovnih članov velike težave s pošiljan­jem paketov domov v Slovenijo.

Vsak začetek je težak. Kako pa vi ocenjujete, je težje začeti ali nadaljevati uspešno zgodbo?

Začeti je vedno težko v vseh situacijah, saj se spopadeš z najrazličnejšimi izzivi. Ob začetku poslovne poti se moraš seznaniti z vsako podrobnostjo, saj si ti tisti glavni igralec na parketu. V drugi situaciji pa moraš to zgodbo tudi nadaljevati, se znajti v okolju, kjer je poslovna kultura že utemeljena.

Kako ocenjujete slovensko okolje za razvoj start upov glede na okolje v tujini?

Slovenija trenutno lovi preostale države že z razvitim start up zaledjem. Slovenci so dobro tehnično in drugače podkovani, kar je pri start upih še kako pomembno, saj je prav človek tisti glavni člen zagona. Izkušenih in nadarjenih posameznikov je pri nas veliko, zaradi česar se ne spopadamo s težavami, kot so jih vajeni v nekaterih državah, kjer se ljudje še vedno raje držijo tradicionalnih uveljavljenih poslovnih poti. Kljub temu pa se moramo glede na majhnost države obračati tudi v tujino, saj želimo podjetje in idejo razširiti tudi drugam.

Kako pomembna je vztrajnost za razvoj uspeš­nega podjetja?

No, ko se odpravljaš na poslovno pot, vsekakor ne razmišljaš o tem, da boš na polovici odnehal. Če si se lotil česa takšnega, moraš vložiti ves trud in čas, da dosežeš želeni cilj. Včasih se morda zdi, da pluješ v napačno smer, vendar pa si v sam projekt vložil že toliko časa, da moraš kljub padcem vztrajati, če želiš nekoč uspeti.

Nik Vene, ustanovitelj in direktor NV Holders

Srajca, ki ob vsakem pregibu, sedenju ali sklanjanju nenehno uhaja iz hlač, je nadležna. To je zmotilo tudi mladega Nika Veneta, ki je na eni izmed tujih platform za množično financiranje predstavil T-Holder – izdelek, ki po svoji funkciji spominja na naramnice, vendar pomaga zadržati srajco na svojem mestu.

Kaj vas je napeljalo na samostojno poslovno pot?

V mlajših letih sem opravljal številna študentska dela, a v nobenem izmed njih v res­nici nisem užival. Bil sem omejen, nisem mogel izražati svoje kreativnosti. Določili so mi fiksno urno postavko, brez pomembnejše vloge, da bi lahko sprejemal odločitve. Ko sem razvil prvi produkt in ga uspešno predstavil trgu, se je zame začelo povsem novo poglavje. Po eni strani čutiš veliko odgovornost – do zaposlenih, partnerjev in predvsem kupcev. Dosegljiv moraš biti 24/7, tudi med vikendi, prazniki in med dopustom. Vendar meni osebno ta način življenja izjemno ustreza, saj vem, da delam zase.

S katerimi pomisleki ste se na začetku soočili?

Verjetno me je najbolj skrbelo, kako bodo ljudje sprejeli moj produkt – čeprav v njem vidim izjemen potencial, ker je na svetu več kot milijarda ljudi, ki dnevno nosi srajce oz. morajo biti formalno oblečeno. Na začetku je bilo najtežje, saj je večina ljudi kritizirala in se posmehovala produktu. Danes, ob uspešni prodaji in pozitivnih odzivih, pa se je ta slika malenkost obrnila.

Katera izmed vaših vrlin, lastnosti je zaslužna za vaš uspeh?

Vsekakor bosta vztrajnost in ambicioznost pravi vrlini. Če resnično verjameš v svoj produkt, moraš pri njem vztrajati, tudi če si zavrnjen ali deležen kritik. Pa tudi brez dobrega marketinga po mojem mnenju zelo težko spišeš uspešno podjetniško zgodbo.<

Besedilo: Nika Arsovski
Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del