Večina ljudi pozna občutek déjà vu – trenutek, ko imamo občutek, da smo neko novo izkušnjo že doživeli. Znanstveniki danes vedo, da gre za 'sistem preverjanja dejstev' v našem spominu, do pojava pa pride, ko možgani zaznajo občutek, da nekaj že 'poznajo', čeravno temu ni tako.
Manj znan, a še bolj nenavaden pojav pa je jamais vu – nasprotje déjà vu-ja. Gre za trenutke, ko se nam nekaj povsem znanega zazdi tuje ali neresnično. To se lahko zgodi ob pogledu na obraz, ki ga sicer dobro poznamo, ob igranju znanega glasbenega dela ali celo med vožnjo, ko se nam naenkrat pedala in volan zazdijo 'neznani'.
Znanstveni poskusi z besedami
Raziskovalci so ugotovili, da je pojav relativno enostavno izzvati v laboratoriju. V eni od študij so študenti morali večkrat zapored zapisovati iste besede. Približno 70 % jih je prenehalo, ker so besede izgubile pomen in postale nenavadne – tipičen primer jamais vu. Najpogosteje se je to zgodilo pri vsakdanjih besedah, kot so 'vrata', po približno minuti oziroma po 30 ponovitvah.
Podobno se je pokazalo tudi pri pisanju najpogostejše besede v angleščini, 'the', ko je več kot polovica sodelujočih občutila izgubo smisla besede.
Zakaj pride do tega občutka
Jamais vu nastopi, ko se nekaj zaradi prevelike ponavljajoče se avtomatizacije začne zdeti tuje. Gre za signal, da se je naš miselni proces 'zataknil' v rutini. Ta občutek nas tako rekoč prisili, da se ustavimo in preusmerimo pozornost – kar je pomemben zaščitni mehanizem za ohranjanje prožnosti možganov.
Podoben učinek se pojavlja tudi pri obsesivno-kompulzivni motnji, kjer npr. pretirano preverjanje zaklenjenih vrat vodi do izgube pomena opravila, zaradi česar je oseba še bolj negotova.
Pomen raziskav
Čeprav je pojav znan že več kot stoletje, je sodobna raziskava prinesla novo razumevanje: jamais vu ni le izguba smisla pri ponavljanju, ampak je povezan z značilnim občutkom odtujenosti. Prav ta občutek je lahko ključ do boljšega razumevanja, kako naši možgani uravnavajo ravnovesje med rutino in pozornostjo.
Za svoje raziskave sta avtorja prejela nagrado Ig Nobel za literaturo – nagrado za dosežke, ki nas najprej nasmejijo, nato pa spodbudijo k razmišljanju.
Vir: Science Alert
Preberite si tudi:
