"Življenje narazen je rešilo najin zakon": po 20 letih nesrečna pod isto streho se zdaj dobivata na večerjah

52-letna Mikala Dainter in njen 56-letni mož Antony živita zadnji dve leti v ločenih domovih. Par, ki ima najstniškega sina, živi 15 minut narazen v vasi Oundle v severnem Northamptonshiru.

Odkar sta se leta 2005 poročila, se le redko prebujala drug ob drugem - običajno le za božič in na sinov rojstni dan - a pravita, da nimata nikakršne namere, da bi se ločila.

Njuna ljubezen je dejansko zdaj močnejša kot kdajkoli prej, okrepljena z zmenki, počitnicami in svobodo, da počneta, kar želita. Njemu so všeč motoristične vožnje, ona ima raje jogo. Ne delita si več bremen gospodinjstva; vsak pospravi svoj nered, in tako jima ustreza.

Živeti narazen, a skupaj

Dainterjeva sta del vse večje skupine parov, znanih kot LAT, okrajšano za 'Living Apart Together' - torej 'živeti narazen, a skupaj'. To so pari, pogosto srednjih let, ki so popolnoma zavezani zakonskim obljubam, a nimajo namena živeti pod isto streho.

Življenje po načelu LAT je njun zakon izjemno okrepilo. Omogočilo jima je, da se osredotočita na vzgojo sina, hkrati pa se izogneta številnim prepiram in napetostim, ki jih pogosto prinaša družinsko življenje.

Zdaj se namesto prepiranja okrog gospodinjstva preprosto uživata v družbi drug drugega - ob koncu dneva pa se zlekneta vsak v svojo posteljo.

Njuni 16-letni sin brez težav razporeja čas med obema domovoma, par pa pravi, da uživata svobodo samostojnega življenja, da lahko sledita vsak svojim hobijem in prijateljstvom, ob tem pa imata še vedno 'posebno osebo'.

Antony pravi, da jima je ta odločitev 'vrnila življenje' in ponovno zanetila ljubezen.

Točka preloma pred dvemi leti

Mikala pravi, da je kljub sedanji sreči in miru njun zakon pred dvema letoma dosegel točko preloma.

Zaradi različnih stresnih dejavnikov sta se začela oddaljevati drug od drugega in v partnerju nista več prepoznala osebe, s katero sta pred dvema desetletjema izrekla obljube. Ukvarjala sta se tudi z izzivi mešane družine.

Ko je bil njun sin majhen, se je k njima preselila Antonyjeva najstniška hči. Mikala, svetovalka na področju IT, pravi, da je bilo za par zelo težko hkrati obvladovati najstnico, ki je študirala za svoje izpite, in skrbeti za malega sina.

Kasneje so ju med pandemijo močno prizadele finančne težave, poslovanje je trpelo, Antonyjevo zdravje pa se je začelo slabšati. Vse to je njun 21-letni zakon spravilo na zelo trhla tla.

"Na prvi pogled je bilo vse videti normalno - pač stres ločenih družin, nič novega," pojasni Mikala, ki nato nadaljuje: "A šlo je za kopičenje stvari skozi leta. Finančni pritiski, najstnica s svojimi težavami, Antony, ki se je soočal s težkimi stvarmil - potem pa še covid. Ko pogledam nazaj, se mi zdi, da sem delovala izključno na adrenalin. Ves ta stres sva prinesla domov, v okolje z najinim majhnim sinom. Dosegli smo točko preloma, a vseeno sva vedela, da se nočeva ločiti."

Mikala predlaga nekonvencionalno rešitev

Leta 2023 je Mikala predlagala drastično, nekonvencionalno spremembo - ostala bi skupaj, a bi živela narazen.

Finančno sta se razvezala, uredila novo stanovanjsko ureditev in se dogovorila o vseh podrobnostih.

Antony je ostal v družinski hiši, odkupil njen delež in dom prilagodil za svoja dva otroka iz prejšnje zveze, medtem ko si je Mikala v bližini kupila svojo hišo zase in za sina.

Antony je prevzel stroške vzdrževanja družinske hiše, Mikala pa je iz svojega deleža uredila novo domovanje in prevzela sinove šolnine v zasebni šoli.

A začetki niso bili enostavni - Antony se je težko prilagajal novi dinamiki.

Mikala pravi: "Mislim, da je bilo zanj zelo težko. Mislim, da je rekel nekaj v smislu: 'Če hodi kot raca, če se oglaša kot raca, potem je to raca.' Zanj je to pomenilo ločitev, popoln razpad."

Sprva je spremembo tako težko prenašal, da je razmišljal o tem, da bi se izselil iz vasi. Mikala ga je morala večkrat pomiriti z zagotovilom, da ga ljubi in da se ne želi ločiti.

"Preprosto morali smo najti drugačen način življenja, da bi lahko bili najboljša verzija sebe - tudi zato, da bi najin sin dobil najboljše od mame in očeta," pravi.
"Nisem gledala na to kot na ločitev. Res je, živiva v ločenih domovih, a prijatelji so mi govorili: ‘Imaš sanjsko življenje - ni umazanega moškega, ki bi ti packal po kopalnici, in nihče ponoči ne smrči ob tebi.’ Antonyjevi prijatelji pa so mu govorili: ‘Ne morem verjeti, kakšno super življenje imaš – svoj prostor, a še vedno ženo.’ Prijatelji so videli to kot najino malo poročno utopijo."

Družinski vikendi in zmenki

Antony se strinja, da se nekaterim zdi situacija nenavadna, a vztraja, da je njun odnos zdaj postal veliko močnejši, saj sta lahko končno lahko 'dala prednost stvarem, ki so zares pomembne'.

Pomembno jima je bilo tudi, da čim bolje razložita situacijo sinu.

"Morava biti zelo pozitivna," pravi Antony. "Pri najstnikih je veliko govoric o razhodih, ločitvah. Samoumevno je, da če starša ne živita skupaj, sta narazen."

Po dveh letih so se v novi družinski ritem popolnoma vživeli. Antony gre trikrat na teden na večerjo k Mikali, ona pa k njemu po vadbi.

Vikende preživljajo skupaj kot družina, prilagojeno urniku sina, obenem pa si vzameta čas tudi za druženje v dvoje.

Mikala pravi: "Ob torkih in četrtkih imam vadbo, zato grem k njemu na večerjo takoj po jogi, potem pa se vrnem domov. Ob petkih zjutraj, ker oba delava od doma, greva na kavo in na ‘polni angleški zajtrk’. Takrat se pogovarjava o vsem v zvezi z najinim sinom."

Skupaj preživljajo tudi konce tedna - na pivu v pubu, pri prijateljih ali na izletu z motorjem.

Čeprav le redko prenočujeta drug pri drugem in sta bila diplomatska glede intime, poskrbita, da sta na posebne dni skupaj - na božič in na sinov rojstni dan se vedno zbudita kot družina.

Ko sta se prvič preselila narazen, sta poskušala preživljati čim več časa skupaj, a se je to sčasoma zmanjšalo.

"Zelo sva samostojna in v tednu verjetno preživiva manj časa skupaj kot prej," pravi. "Na začetku sva se verjetno pretirano trudila, zdaj pa sva preprosto dve osebi v ljubečem, skrbnem odnosu, ki živita vsak v svojem domu." 

Zdaj je manj prepirov in več veselja

Sprememba je njunemu zakonu prinesla izjemne koristi. Mikala pravi, da se ne prepirata več in se iskreno veselita drug drugega.

"Zdaj spet uživava v družbi drug drugega. Ni več prepirov ali stresa," pravi,  Antony pa dodaja, da sta 'mirnejša in manj pod stresom', ter da se je njun odnos vrnil na raven prvih let zveze - z radovednimi pogovori in zmenki.

"Ko začneš razmerje in živiš narazen, imaš ta čas. Ko se preseliš skupaj in ustvariš družino, se to popolnoma izgubi. Prej sva bila verjetno bolj narazen, ko sva bila skupaj, kot sva zdaj, ko živiva narazen."

Mikala dodaja, da jima nova ureditev ustreza tudi glede na osebnost in navade. Ona lahko gre zgodaj spat, medtem ko Antony dela pozno - brez da bi eden drugega motila.

Antony priznava, da je ločeno življenje omogočilo, da sta njuni osebnosti spet zacveteli - vsaka v svojem prostoru.

"Jaz sem precej natančen, rad imam urejene stvari. Zdaj, ko imava ločena stanovanja, sta urejeni popolnoma različno. Mislim, da sta najini osebnosti spet prišli do izraza, namesto da bi morali delati kompromise."

Antony lahko ohranja svojo kuhinjo vedno pospravljeno, Mikala pa si lahko dom okrasi, kakor ji je všeč - tudi z neonsko roza straniščem v pritličju, ki ga Antony sicer sovraži, ona pa obožuje.

"Kaj pa, če partner ne mara živih barv ali veliko okraskov, pa mora to prenašati vsak dan? Zdaj teh pogovorov ni več. Ničesar ni treba prenašati ali se dogovarjati o kompromisih."

Bosta sploh še kdaj skupaj?

Ali obstaja možnost, da bi nekoč spet živela skupaj?

"Ne vem, kaj prinaša prihodnost – morda se bova, ko otroci ne bodo več doma, znova znašla pod isto streho. Ali pa si bova lahko privoščila dovolj veliko hišo, da bo imel vsak svojo spalnico."

Vir: Daily Mail

Preberite si tudi: Zaljubila sem se v moškega brez denarja, brez las in starejšega od mojega moža