10. 11. 2020, 16:14 | Vir: STA
Zlate gazele pomemben vlečni konj gospodarstva
Podjetja, ki so se v zadnjih 19 letih okitila z nazivom zlata gazela, so postala vlečni konj slovenske gospodarske rasti, ugotavlja raziskava svetovalne družbe Bisnode. Zlato gazelo je v času, ko družba Dnevnik izvaja izbor, prejelo 18 podjetij, ta pa po različnih kazalnikih bistveno odstopajo od povprečja v državi.
Zaključni del Bisnodove raziskave o trajnostni uspešnosti gazel kaže, da Zlate gazele v povprečju dosegajo 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je dvakrat več od povprečja slovenskega gospodarstva. Ob tem imajo zaposleni v zlatih gazelah v povprečju tudi skoraj enkrat višje plače od povprečja v gospodarstvu, so sporočili iz Dnevnika.
Ta letos praznuje 20. jubilej, a jubilejnega izbora zaradi koronske krize ne bo. V Dnevniku so se alternativno letos odločili pokloniti dosedanjim nosilcem priznanj.
Da so zlate gazele v 20 letih postale vlečni konj slovenske gospodarske rasti, po navedbah omenjene medijske družbe potrjuje tudi statistika uspešnosti poslovanja zlatih gazel, ki jo je Bisnode pripravil na podlagi najnovejših podatkov o poslovanju.
Podjetja, ki so v 19 letih izbora prejela najvišje priznanje Zlata gazela - teh je 18, saj je eno od podjetij naziv prejelo dvakrat - po podatkih za 2019 v povprečju dosega 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V slovenskem gospodarstvu kot celoti je dodana vrednost za več kot polovico nižja in je pri 46.500 evrih na zaposlenega.
Polovica zlatih gazel po velikosti sodi med srednje velika podjetja, tretjina je velikih družb, pri preostali trojici pa gre za mala podjetja. Zlate gazele zaposlujejo 7749 oseb, kar predstavlja samo odstotek zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. A po drugi strani ustvarijo šest odstotkov dobička gospodarstva, v raziskavi ugotavlja Bisnode.
Vsak zaposleni v zlatih gazelah je v 2019 v povprečju ustvaril 38.300 evrov dobička
Medtem ko povprečje za gospodarstvo pri 8900 evrih. Pri tem imajo zaposleni v zlatih gazelah v povprečju skoraj enkrat višje plače (2954 evrov) od povprečja gospodarstva (1714 evrov), je še med izsledki analize.
Zelo visoka je tudi bonitetna ocena zlatih gazel. Pohvalijo se lahko namreč z AAA bonitetno odličnostjo in zelo nizko verjetnostjo negativnega poslovnega oz. finančnega dogodka. Visoko nadpovprečna je tudi stabilnost poslovanja, ko gre za vire financiranja. Zlate gazele tako 76 odstotkov poslovanja financirajo iz lastnih virov in se zadolžujejo bistveno manj kot velja za povprečno slovensko podjetje, ki 51 odstotkov poslovanja financira z zadolževanjem.
"To kaže na visoko kakovost in ustreznost metodologije izbora, ki jo bomo v prihodnosti glede na spremenjene okoliščine seveda ustrezno posodabljali," je rezultate raziskave komentiral predsednik Dnevnikovega organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc.
Izbor gazel je po navedbah Dnevnika najstarejši, največji in v svojem jedru trajnostno zasnovan projekt promocije rasti. Ob letošnjem jubileju bo Dnevnik v sodelovanju z agencijo Spirit Slovenija prvič izdal tudi mednarodni zbornik Gazela.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
