Kaki je sadno drevo subtropskih območij. V Sloveniji zelo lepo uspeva v obmorskih območjih, manj znano pa je, da dobro uspeva tudi v notranjosti Slovenije ter daje celo zelo dober in kakovosten pridelek.
Botanično ime kakija Diospyros kaki v dobesednem prevodu pomeni plod bogov. Zlato jabolko, kakor pravimo rumenemu, oranžnemu ali rdečemu sadežu, je v naše kraje prišlo šele tik pred prvo svetovno vojno. Hrano bogov so že pred tisočletjem gojili v osrednji Kitajski in glas o okusnem, medenem in zdravilnem sadežu se je hitro razširil po Aziji, saj so ga vzljubili tudi na Japonskem in v Koreji. Zdaj tam poznajo že 2000 sort. V Evropi se je razširil predvsem po sredozemskih državah.
Značilnosti
Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže do osem metrov višine. Plodovi so običajno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je vedno več sort kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brezsemenskimi plodovi v Sloveniji je tipo. Nasprotno od splošnega prepričanja ga lahko gojimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije, saj začne spomladi brsteti precej pozno (v sredini maja). Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana. Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe. Drevo bi izjemoma lahko poškodovale ekstremno nizke zimske temperature v daljšem obdobju. Na območjih, kjer so v daljšem obdobju izredno nizke temperature, je smiselno mlado drevo vendarle nekoliko zaščititi pred zmrzaljo. Kakijevo drevo nas razveseljuje tudi z velikimi, podolgovatimi, svetlečimi, temno zelenimi listi.
Sončna lega
Tla morajo biti rodovitna, predvsem pa odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. Odraslo drevo ni zahtevno glede vlage, zato pa moramo mlada drevesa zalivati, saj se zemlja ne sme povsem izsušiti. Kaki je najbolje saditi pozno jeseni. Ker začne brsteti nekoliko pozneje, ga lahko brez skrbi posadimo tudi spomladi.
Zalivanje
Nastavki plodov so vidni že pred odpiranjem cvetov in včasih se ob močnem cvetenju veje na mladih drevesih celo upognejo. Kaki cveti le nekaj dni, nato se cvetni lističi na plodovih posušijo in ustvarijo zaščito plodov pred vremenskimi nevšečnostmi. Ko se začnejo plodovi debeliti, dokaj trdi suhi cvetni lističi počijo in sami odpadejo. Po cvetenju plodov nikoli ne redčimo, saj odvečne kmalu po cvetenju odvrže drevo samo, če za vse ne zmore zagotoviti dovolj hranil. Zgodba se ponovi avgusta, ko so plodovi debeli več kot pet centimetrov: drevo odvečne sadeže glede na vremenske razmere in hranilne pogoje znova odvrže.
Potreba po hranilih
V rastni dobi mora imeti kakijevo drevo dovolj rudninskih gnojil. Zalivamo ga po potrebi, če nastopi dolgotrajna suša, okoli debla pod krošnjo pa plevel populimo in namesto njega raje naredimo zastirko. Vsake tri mesece okrog drevesa posujemo rudninsko gnojilo, ki ne sme vsebovati prevelikih količin dušika.
Vretenast grm
V prvih letih ga obrezujemo spomladi, tako da oblikujemo ogrodje, pozneje pa ne potrebuje posebnega obrezovanja. Zadostuje že odstranjevanje pregostih, navzkrižno rastočih ali nerodovitnih vej. Po potrebi lahko poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta, s čimer ustvarimo manjše drevo in oblikujemo lepo krošnjo. Glede na izkušnje kaki v notranjosti Slovenije nima posebnih bolezni. Lahko se pojavi koreninski rak in mordalistna pegavost, vendar drevesa ni treba škropiti proti boleznim. Nekoliko več škode lahko povzročijo kaparji, sadne muhe ali volnate uši, vendar so največkrat škode tako majhne, da ne upravičujejo uporabe insekticidov.
Obiranje plodov
Številni gojitelji začetniki se bojijo, da bodo sadeži pomrznili ali da sploh ne bodo dozoreli. Kakiji namreč zorijo zelo pozno in običajno ostanejo na vejah samo plodovi, medtem ko je listje zaradi jesenskih razmer ali slane že odpadlo z drevesa. Kaki obiramo novembra, ko postane povsem oranžen oziroma rdeč. Za obiranje je najbolje imeti škarje, saj moramo sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Najbolje jih je shraniti v klet, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko jih shranite tudi v polivinilaste vrečke in jih shranjujete pri temperaturah, čim bliže 0 stopinj Celzija. Ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.
Razmnoževanje
Kaki lahko razmnožujemo na štiri načine: s semenom, potaknjenci, cepljenjem ali koreninskimi izrastki. S semenom lahko razmnožujemo seveda tiste sorte, ki jih imajo. Sejemo popolnoma sveža semena, zato jih neposredno iz ploda vtaknemo v posode, kjer pri temperaturi blizu 30 stopinj Celzija vzkalijo že v 14 do 21 dneh. Po letu dni na te sejance že lahko cepimo. Bolj zahtevno je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih odrežemo poleti, posujemo z rastnim hormonom za ukoreninjenje in posadimo v ogrevane rastne posode.
Medeni plodovi
Zaradi vsebnosti vitaminov C in A, kompleksa vitamina B ter mineralov, železa, kalcija, fosforja, kroma, bakra, joda in drugih rudnin ter velike vsebnosti vlaknin in antioksidantov je kaki prava vitaminska bomba za hladnejše dni in bi se moral znajti na vsakem jedilniku. Poleg tega, da ga lahko zaužijemo surovega, lahko iz njega pripravimo različne jedi, sladice, žganje in kozmetične pripravke ali pa ga posušimo in shranimo kot suhe krhlje, saj ga lahko zrelega skladiščimo zgolj dober mesec oziroma slaba dva meseca.
Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
