Zmagovita pot juda Marjana Fabjana

Zmagovita pot juda Marjana Fabjana (foto: profimedia) profimedia
22. 6. 2018

Pri založbi Primus je pred dnevi izšla knjiga Zmagovita pot juda, ki jo je za promocijo tega tudi v Sloveniji nadvse čislanega športa napisal Marjan Fabjan.

Knjiga s pomočjo fotografij in jedrnatim besedilom predstavlja pot, ki so jo prehodili slovenski judoisti in judoistke od treningov v mladosti do dosežkov na velikih tekmovanjih ter je predvsem prikaz poti in sredstev, ki otroka naučijo gibanja, spretnosti in hitrosti.

Po lični knjigi o judu - športu, v katerem le najbolj vztrajni otroci zrastejo v prave borce, za katerimi je do takrat pogosto že najmanj 15 let trdega dela - bodo zagotovo radi posegali tako otroci kot odrasli.

Judo od malih nog!

Judo, ki od leta 1964 velja tudi za olimpijski šport, lahko pričnejo trenirati že od otroci, ki so starejši od štiri leta. Skozi igro se bodo najprej naučili osnovnega gibanja po blazini in tako razvijali gibčnost, hitrost in spretnost. Šele nato se bodo naučili oblačenja kimona ter etike juda.

Tiste prave borbe, po katerih laična javnost poda judo, pridejo zanje na vrsto šele potem, ko že obvladajo nekatere mete in šele takrat se bodo s prijemom za kimono pomerili s sotekmovalci.

»Vadba juda ugodno vpliva na otrokov duševni in telesni razvoj in je podlaga za razvoj njegove osebnosti in kasnejše športno življenje. Otroška tekmovanja se večinoma izpeljejo tako, da so vsi otroci zmagovalci,« v knjigi Zmagovita pot juda še piše Marjan Fabjan in dodaja: »Enkrat pa pride dan, ko zmagovalci niso več vsi otroci. Takrat začnejo spoznavati pravi judo in ta pri nekaterih postane način življenja. Ko spoznajo večino tehnik in trenirajo dvakrat na dan, ko se spoprimejo s porazom ali zmago, takrat postanejo borci.«

judo

Judo velja za zahtevno borilna veščina, ki jo resnično doživimo šele v boju, kjer uporabimo nasprotnikovo in svojo moč, ko nasprotnika poskušamo spraviti iz ravnotežja in ga vreči na tla.

Prvine boja zahtevajo poleg znanja juda tudi veliko moč, gibčnost, hitrost, dinamično in statično ravnotežje, vzdržljivost in še druge spretnosti.

Šteje le zmaga, ki je poštena!

Ker je pri judu etika nadvse pomembna, judoisti doživljajo svoje zmage in poraze na svojstven način.

»V resnici na tekmovanjih ni pomemben izid, pomembno je, kako zmagamo. Zmagati je treba na pošten in dovoljen način, če je nasprotnik močnejši in sposobnejši, mu moramo to priznati brez vsakega zadržka. Če smo se odločili za šport, potem moramo spoznati oboje, veselje in žalost. Judo nas dela močnejše,« piše Marjan Fabjan.

Judo gre prav tako videti kot individualen šport, ki znatno vpliva na psihofizični razvoj mladega človeka. Mladi judoisti se namreč v boju z nasprotnikom učijo tako samoobvladovanja kot tudi premagovanja strahu.

Zmagovita pot juda»Judoist se mora samostojno odločati, tako kot se mora v življenju. Zmaga ali poraz je odraz njegovega načina življenja.«

Ko judoisti končajo tekmovalno kariero, lahko postanejo sodniki, trenerji, nekateri pa ohranijo ljubezen do tega športa in so veseli, ker so sodelovali v tej zgodbi.

Knjiga Zmagovita pot juda ob fotografijah ter kratkem in jedrnatem besedilu predstavlja pot, ki so jo prehodili slovenski judoisti in judoistke, dobitnice olimpijskih medalj. Skromnost je njihova skupna vrlina, so veliki borci in enakovredni največjim svetovnim športnikom.

Zanimivosti o judu

  • Začetnik juda je Jigoro Kano. Nekatera pravila, ki veljajo še danes, je določil leta 1882.
  • Največji center za judo je Kodokan v Toku na Japonskem. To je osemnadstropna stavba, kjer imajo poleg moškega in ženskega doja še mednarodni dojo, fitnes, hostel in muzej, kjer hranijo izvirni kimono začetnika Jigora Kana in prve zapiske o judu.
  • Oblačilo judoistov je judogi in je lahko modro ali belo. V pogovornem jeziku judogiju rečemo kimono.
  • Blazina, na kateri vadijo judoisti, se imenuje tatami in po njej lahko judoisti stopajo le bosi.
  • Barva pasu označuje judoistovo znanje. Pas, ki označuje najnižjo stopnjo, je bel, šolski pas najvišje stopnje je rjave barve, temu pa nato sledijo mojstrski pasovi. V Sloveniji je pas najvišje stopnje 8. dan, ki je rdeče-bel (najvišji je rdeč pas za stopnjo 9 in 10 dan), imata pa ga Marjan Fabjan in Jože Škraba.
  • Judo je primeren že za predšolske otroke, starejše od štirih let. Pri tem se naučijo premagovati različne težave, učijo se sporazumevanja, sodelovanja, samonadzora in samodiscipline, poleg tega razvijajo gibalne spretnosti.
  • Za nastop na olimpijskih igrah potrebujejo judoisti tekmovalci približno 15 let trdega dela.
  • V Celju, na Lopati, je znana slovenska telovadnica juda, kovnica prvakov juda. V njej vadijo judoistke in judoisti, ki so osvojili veliko medalj na tekmovanjih po Evropi in svetu. Krona vseh uspehov je pet olimpijskih medalj. Tradicionalni kozolec, kakršnega poznamo le v Sloveniji, je prirejen v dojo.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri