Na začetku letošnjega leta je skoraj ostal brez zaposlenih.
37-letni Rafael K. je v začetku maja zaprl svojo mesnico v švicarskem Volketswilu, le štiri leta po tem, ko je uresničil dolgoletno željo in prevzel podjetje. Kot glavni razlog za zaprtje navaja dolgotrajne težave pri iskanju in ohranjanju zaposlenih, zaradi katerih se je po lastnih besedah znašel na robu poklicne izgorelosti. Leta 2022 je prevzel mesnico z željo, da bi ustvaril uspešno družinsko podjetje in prijetno delovno okolje.
Vendar je štiri leta pozneje sprejel odločitev, da dejavnost dokončno zapre. Za švicarski portal Nau.ch je povedal, da je izgubil veselje do dela. Želel je ustvariti nova delovna mesta v pozitivnem vzdušju, a so ga številne kadrovske težave sčasoma povsem izčrpale. Med največjimi izzivi izpostavlja izkušnjo z mlajšim zaposlenim, ki je po njegovih besedah želel narekovati delovne urnike in zahteval, da bi zaposlene pogosteje spuščali domov pred koncem delovnega časa.
Po njegovem odhodu se razmere niso izboljšale. Naslednji zaposleni je bil med poskusno dobo pogosteje na bolniški odsotnosti kot na delovnem mestu. Poleg tega je moral odpustiti tudi 37-letno mesarko zaradi kraje mesa. Rafael pravi, da so bili spori z zaposlenimi iz mlajših generacij pogosti. Največkrat so se nanašali na organizacijo delovnega časa, pričakovanja glede dela ter, kot sam ocenjuje, pomanjkanje lojalnosti do delodajalca.
Na začetku letošnjega leta je skoraj ostal brez zaposlenih. Občasno mu je pri delu pomagala le mama, saj novih delavcev ni uspel najti. Zato se je januarja odločil, da bo poslovanje maja zaključil. Kot razlog je navedel veliko utrujenost in občutek, da se približuje sindromu izgorelosti. »Mnogi nimajo prave volje do dela, pogosto so na bolniški in želijo delati 80 odstotkov delovnega časa, plačani pa biti, kot da delajo polni delovni čas,« je dejal za Nau.ch.
Težav pa nimajo le mali obrtniki v Švici. Mesarji po nemško govorečih državah opozarjajo tudi na vse večji pritisk velikih trgovskih verig, ki kupce privabljajo z agresivnimi cenovnimi akcijami. Ena od trgovskih skupin na Bavarskem je pred kratkim priljubljeno leberkäse štručko ponujala za zgolj en evro. Akcija je med kupci požela veliko zanimanja, med predstavniki mesarske stroke pa precej nezadovoljstva.
Predsednik Mesarskega ceha Traunstein–Berchtesgadener Land Johann Reiter je takšno prakso označil za skorajšnjo prodajo pod nabavno ceno in jo ocenil kot neodgovorno. Mesarska dejavnost se v Nemčiji že desetletja sooča z upadanjem. Po podatkih Letopisa Nemške zveze mesarjev za leto 2024 danes v državi deluje nekaj več kot 10.000 mojstrskih mesarskih obratov, kar je skoraj polovica manj kot leta 2002.
Med posameznimi regijami so razlike precejšnje. Na Bavarskem je približno 30 mesnic na 100.000 prebivalcev, medtem ko je v severnih zveznih deželah njihovo število bistveno manjše. V Mecklenburg-Predpomorjanski je na primer registriranih le okoli 15 mesnic na 100.000 prebivalcev. Poleg pomanjkanja delovne sile in cenovnih pritiskov se panoga sooča tudi s spreminjajočimi se prehranskimi navadami.
Čeprav večina Nemcev še vedno redno uživa meso, se njegova poraba zadnja leta zmanjšuje. Po podatkih Zveznega informacijskega centra za kmetijstvo je povprečen prebivalec Nemčije leta 2025 zaužil 53,2 kilograma mesa, medtem ko je leta 2018 ta številka presegala 60 kilogramov. Strokovnjaki opozarjajo, da kombinacija demografskih sprememb, pomanjkanja usposobljene delovne sile, vse višjih stroškov poslovanja in spremenjenih potrošniških navad predstavlja velik izziv za prihodnost tradicionalnih mesarskih obratov.
Preberite še: Zala Djuric komaj 3 mesece po porodu pokazala noro vitek pas in mnogi bodo osupli