Kako pomembno je pravočasno prepoznavanje simptomov nevroloških bolezni.
Znani hrvaški nevrolog s subspecializacijami iz intenzivne medicine in možgansko-žilnih bolezni, Hrvoje Budinčević, je gostoval v osrednji informativni oddaji, kjer je govoril o ključnih nevroloških vprašanjih in simptomih, na katere je treba biti pozoren. Hrvoje Budinčević, ki dela na Nevrološki kliniki Kliničnega bolnišničnega centra Sveti Duh v Zagrebu in sodeluje v številnih kliničnih ter znanstvenih projektih na področju možganske kapi, demence in multiple skleroze, je v oddaji Dnevnik Nove TV poudaril, kako pomembno je pravočasno prepoznavanje simptomov nevroloških bolezni.
Obstajata dve osnovni vrsti možganske kapi, vendar gre v približno 85 % primerov za ishemično kap, pri kateri pride do strdka (tromba) v arteriji, ki oskrbuje možgane s krvjo, kar prekine pretok in možgansko tkivo ostane brez kisika in hranil. V drugih primerih se strdek (embolus) tvori drugje v telesu – na primer v srcu ali vratnih žilah – in preko krvnega obtoka pride do možganov, kjer povzroči zaporo žile. Ženske imajo posebne dejavnike tveganja, zaradi katerih so bolj izpostavljene.
»Možganska kap je verjetno pogostejša pri ženskah, saj tradicionalni dejavniki tveganja, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in atrijska fibrilacija, močneje prizadenejo ženske. Poleg tega imajo ženske tudi posebne dejavnike tveganja, kot je uporaba hormonske terapije, nekatere avtoimunske bolezni so pogostejše. Pogosto ženske doživijo kap v poznejši življenjski dobi, in pogosto je možganska kap pri ženskah prva manifestacija srčno-žilne bolezni, medtem ko je pri moških to običajno srčni infarkt,« je pojasnil Budinčević.
Možganska kap se lahko pojavi tudi pri mlajših. Kar 20 % možganskih kapi se zgodi pri mlajših ljudeh, je poudaril Budinčević. Pri ženskah, mlajših od 35 let, so pogostejše, vendar se kap lahko pojavi tudi pri starejših, zlasti nad 70. letom starosti. Najpomembneje je čim prej poklicati nujno medicinsko pomoč, da se bolnika čim hitreje prepelje v bolnišnico in mu pravočasno nudi ustrezno zdravljenje.
»Simptomi se pojavijo nenadoma: lahko gre za nenadne govorne motnje, ohromelost roke ali obraza. Minute so ključne. Čim prej pokličemo rešilca, tem večja je možnost za učinkovito terapijo,« je poudaril nevrolog. Na tveganje za možgansko kap vplivata tudi stres in depresija, zlasti če sta dolgotrajna in nezdravljena. Pomaga lahko redna telesna aktivnost, gibanje v naravi in sprostitvene tehnike.
Osebe, ki so prebolele možgansko kap, imajo večje tveganje za ponovno kap, zato je zelo pomembna sekundarna preventiva, ki vključuje zdravljenje dejavnikov tveganja, da do ponovitve ne pride. Budinčević je poudaril, da je kar 90 % možganskih kapi mogoče preprečiti, če pravočasno nadzorujemo 10 dejavnikov tveganja, na katere lahko vplivamo. Z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo lahko obvladujemo visok krvni tlak, sladkorno bolezen in povišane maščobe v krvi. »Tako lahko zdravimo tudi debelost. Pomembno je tudi preprečiti čezmerno uživanje alkohola, popolnoma opustiti kajenje in se osredotočiti na zdravljenje atrijske fibrilacije,« je še dodal.
Preberite še: Testirali sokove: Ta pri nas zelo popularen sok vsebuje sporne pesticide