Znanstveniki, ki so opazovali morske pse ob obali Nove Kaledonije, so nepričakovano postala priča prvemu zabeleženemu 'trojčku' pri morskih psih!
Med tem nenavadnim srečanjem sta se dva samca leopardskega morskega psa parila s samico, eden za drugim, celoten akt pa je trajal le 110 sekund.
"Bilo je zelo hitro za oba samca, enega za drugim; parjenje prvega je trajalo 63 sekund, drugega pa 47," je pojasnil dr. Igo Lasos, ki je dogodek tudi posnel.
Po tem sta samca izgubila vso energijo in nepremično obležala na morskem dnu, medtem ko je samica 'živahno odplavala' naprej. Domneva se, da je to prvo opažanje pri tej vrsti, v katerem se dva samca parita z eno samico.
- Morski psi niso edine živali, ki sodelujejo v parjenju v troje. Bonobo opice, delfini iz rodu Tursiops (znani kot veliki pliskavci), sivi kiti, pegaste hijene in lemurji so le nekatere od živali, pri katerih so že prej opazili ménage à trois – parjenje v troje.
"Tega še nikoli nisem videl"
Dr. Igo Lasos, morski biolog z Univerze Sunshine Coast, je potapljal z masko približno 15 kilometrov od obale Nove Kaledonije, ko je opazil nekaj nenavadnega.
"Prej sem že videl samce, kako hitro plavajo za samico, in nekajkrat sem prispel ‘na prizorišče’ tik po tem, ko sta se samec in samica razšla, a nikoli nisem videl celotnega zaporedja," je pojasnil.
"Medtem ko sem proučeval to skupino leopardskih morskih psov, sem opazil samico z dvema samcema, ki sta ji držala prsni plavuti na pesku pod menoj."
"Rekel sem kolegu, naj odmakne čoln, da ne bi motili morskih psov, sam pa sem ostal na površini in gledal navzdol skoraj nepremične pse na morskem dnu."
"Čakal sem eno uro, medtem ko sem zmrzoval v vodi, nato pa so končno začeli z akcijo," je povedal Lasos.
Celoten trojček je trajal le 110 sekund, čeprav sta oba samca sledila 'strukturiranemu zaporedju'.
V svoji raziskavi, objavljeni v reviji Journal of Ethology, je skupaj z drugimi raziskovalci zapisal:
"Vedenje med parjenjem je sledilo strukturiranemu zaporedju, vključno z daljšim pozicioniranjem pred kopulacijo, samčje držanje samice za plavuti in rep, izrazit sifonski mehur, kopulacijske sunke in uporabo klasperjev, v skladu s predhodnimi poročili iz ujetništva."
Ta vrsta je na seznamu ogroženih
Leopardski morski psi (Stegostoma tigrinum) so na seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), večina raziskav o njih pa je bila izvedena v nadzorovanih, zaprtih pogojih.
Znani so tudi kot i'zebrasti' morski ps, saj imajo kot mladiči progast vzorec. Poseljujejo obalne vode po vsem indo-zahodnem Pacifiku – od vzhodne obale Afrike do pacifiških otokov, vključno z Avstralijo.
Raziskovalci upajo, da bo to novo opažanje prispevalo k raziskavam umetne oploditve z namenom, da bi pomagali pri ponovnem naseljevanju te ogrožene vrste v naravnem okolju.
Dr. Kristina Daždon (Christine Dudgeon), glavna avtorica študije, je izjavila: "Presenetljivo in fascinantno je, da sta se v tem primeru dva samca izmenjevala med parjenjem. Z vidika genetske raznolikosti želimo ugotoviti, koliko različnih samcev sodeluje pri oploditvi jajc, ki jih samice odlagajo vsako leto."
Kompleksna in inteligentna bitja
Morski psi so najpopolnejši plenilci na planetu in že od nekdaj vzbujajo strah pri ljudeh.
Njihov osnovni anatomski dizajn se ni bistveno spremenil več kot 200 milijonov let, veljajo pa za kompleksna in inteligentna bitja.
Njihov glavni vir zastraševanja so zobje – še posebej pri veliki beli morski psini, katerih zobje lahko dosežejo dolžino do 6,5 cm.
Plen si nabodejo na špičaste zobe spodnje čeljusti, medtem ko morski pes z zobmi 'žaga' in trga kose mesa. Nazobčani robovi zob dodatno pomagajo v tem procesu.
Zobje so krhki in se pogosto lomijo, a se tudi nenehno obnavljajo – povprečen morski pes ima v vsakem trenutku približno 15 vrst zob v ustih.
Morski psi so v vodi neprimerljivo hitrejši od ljudi – mako morski pes lahko v kratkih sunkih doseže neverjetnih 100 km/h, medtem ko lahko veliki beli morski pes plava do 40 km/h.
Za primerjavo, največja hitrost povprečnega človeka v vodi je okoli 8 km/h.
Poleg hitrosti vzbujata strah še moč in velikost morskih psov.
Veliki beli morski pes lahko zraste do 6 metrov dolžine, in čeprav mu človeško meso 'ne diši', je že en sam 'raziskovalni' ugriz lahko usoden – dovolj močan, da človeka prepolovi.
Večina morskih psov človeka izpusti po prvem ugrizu, a je že ugriz pogosto dovolj, da pride do smrti zaradi hudega izgubljanja krvi ali šoka.
Vendar pa imajo morski psi veliko več razlogov, da se bojijo ljudi.
Ljudje namreč vsako leto ubijejo tudi do milijon morskih psov – pogosto jim odrežejo le plavuti za pripravo slavne morske juhe, nato pa jih žive vržejo nazaj v morje, kjer umrejo zaradi lakote ali se utopijo, ker brez plavuti ne morejo plavati.
Vir: Daily Mail
Preberite si tudi:
