Mednarodna ekipa znanstvenikov je prvič doslej odkrila način komunikacije z ljudmi, ki so zaradi degenerativne bolezni motoričnega živčnega sistema popolnoma paralizirani. Ti bolniki s sindromom vklenjene zavesti so v raziskavi poročali, da so srečni, izhaja iz poročila, v torek objavljenega v publikaciji PLOS Biology.
Poročilo temelji na podatkih o četverici bolnikov iz Nemčije s popolnim sindromom vklenjene zavesti, kar pomeni, da so zaradi amiotrofične lateralne skleroze (ALS) povsem negibni. ALS je napredujoča bolezen, ki uničuje dele živčnega sistema, odgovornega za gibanje.
Bolniki, ki so sodelovali v raziskavi, imajo že tako napredovano bolezen, da ne morejo ne premikati oči ne z njimi mežikati, dihajo pa s pomočjo respiratorja.
Znanstvenikom je z neinvazivnim možgansko-računalniškim vmesnikom, ki je meril ravni kisika v možganih, uspelo zaznati, ali so bolniki na niz vprašanj v mislih odgovorili z "da" ali "ne", pri čemer je bila raven točnosti okoli 70-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nekatera izmed vprašanj v večtedenski raziskavi so bila običajna. Bolnico so tako na primer vprašali, ali je njenemu soprogu ime Joachim oz. ali je Berlin prestolnica Francije. Bolnika pa so medtem vprašali, ali naj se njegova hči poroči s svojim fantom, pri čemer je devetkrat na to vprašanje, ki so ga zastavili skupaj desetkrat, odgovoril z "ne".
Vse štiri bolnike so vprašali: "Ali ste srečni?" in vsi so, v več tednih zastavljanja tega vprašanja, konsistentno odgovarjali z "da".
"Presenetili so nas pozitivni odgovori, ko smo štiri bolnike s popolnoma vklenjeno zavestjo vprašali o njihovi kakovosti življenja," je ugotovitve raziskave komentiral njen glavni avtor, profesor Niels Birbaumer s centra Wyss za bio- in nevroinženiring v Ženevi.
"Vsi štirje so sprejeli umetno dihanje za ohranjanje svojega življenja, ko sami niso več mogli dihati. Torej so se, nekako, že odločili, da hočejo živeti," je dodal.
Znanstveniki so doslej domnevali, da ljudje s to boleznijo ne morejo komunicirati, ker naj ne bi bili sposobni ciljano usmerjenega razmišljanja, ki je nujno pri uporabi možgansko-računalniškega vmesnika.
"Osupljivi rezultati so na glavo obrnili mojo teorijo, da ljudje s popolnim sindromom vklenjene zavesti niso sposobni komunikacije," je priznal Bribaumer.
"Odkrili smo, da so vsi štirje bolniki, ki smo jih preizkusili, sposobni odgovarjati na osebna vprašanja, ki smo jim jih zastavili, zgolj z uporabo misli," je dodal.
"Če bomo lahko to študijo ponovili na več pacientih, bomo lahko po mojem prepričanju obnovili koristno komunikacijo pri ljudeh z boleznimi motoričnega živčnega sistema v povsem vklenjeni zavesti," je bil optimističen Bribaumer.
V študiji so za merjenje oksigenacije krvi in električne aktivnosti možganov uporabili tehniko bližje-infrardeče spektroskopije v kombinaciji z elektroencefalografijo (EEG).
Kot navaja AFP, so nekateri drugi možgansko-računalniški vmesniki nekaterim bolnikom že pomagali komunicirati, a ti so za delovanje običajno potrebovali gibanje oči.
V načrtu pa so sedaj nove študije s tehniko, uporabljeno na četverici bolnikov, v katerih bodo skušali ugotoviti, ali ta lahko pomaga tudi drugim ljudem z ASL ali tistim, ki so utrpeli možgansko kap oz. poškodbe hrbtenjače.
