Znanstveniki so proučevali najstarejšo žensko na svetu: "Odkrili smo ključ zdravega staranja"

26. 9. 2025
Znanstveniki so proučevali najstarejšo žensko na svetu: "Odkrili smo ključ zdravega staranja" (foto: profimedia)
profimedia

Podrobna analiza biologije Maríe Branyas Morere, ki je do svoje smrti lani pri 117 letih veljala za najstarejšo osebo na svetu, je razkrila, da je mogoče doživeti tudi izjemno starost brez propadanja možganov in kopičenja običajnih bolezni, piše The Guardian.

Zdravniki v Španiji so izvedli vrsto celovitih testov na Maríi in ugotovili, da jo je kljub jasnim znakom globoke starosti pred boleznimi, ki običajno spremljajo zadnja leta življenja, ščitilo več bioloških dejavnikov.

"Običajno velja pravilo, da s starostjo postajamo bolj bolehni, a ona je bila izjema in želeli smo razumeti zakaj," je pojasnil dr. Manel Esteller z Inštituta za raziskave levkemije Josep Carreras v Barceloni. "Prvič nam je uspelo ločiti starost od bolezni."

María je sama že leta pred smrtjo povabila znanstvenike, naj jo preučijo.

Rodila se je leta 1907 v San Franciscu, leta 1915 pa se je preselila v Katalonijo. Preživela je dve svetovni vojni, špansko državljansko vojno in pandemijo covida, od katerega si je opomogla pri 113 letih.

Splet navdušen nad posnetkom iz Italije: "Kratka zgodba o tem, da karma obstaja"

Kaj so pokazali testi?

Z uporabo vzorcev krvi, sline, urina in blata, zbranih leto pred njeno smrtjo, so Esteller in njegova ekipa sestavili podrobno sliko njene biologije. Analizirali so genetiko, izražanje genov, raven beljakovin v krvi, presnovne produkte in raznolikost črevesnih mikrobov.

Ugotovili so, da so bile zaščitne kapice na koncih njenih kromosomov – telomeri – izjemno kratke, kar jasno kaže na celično starost. Tudi njen imunski sistem je kazal znake staranja in nagnjenosti k vnetjem, poleg tega pa je pridobila mutacije, ki lahko povzročijo levkemijo.

Kljub temu je bila María izjemno zaščitena. Esteller pojasnjuje, da so jo morda prav zelo kratki telomeri ščitili pred rakom, saj so omejevali nadaljnjo delitev celic.

Njen DNK je vseboval različice genov, ki so ščitile srce in možgane pred boleznimi in demenco. V telesu je imela nizko raven vnetij, kar je zmanjšalo tveganje za raka in sladkorno bolezen, ter učinkovit metabolizem holesterola in maščob. "Vse to je ključno, saj je povezano z boleznimi, ki so značilne za starost in vas na koncu ubijejo," je dodal Esteller.

Biološko mlajša za desetletje

Ekipa je s pomočjo epigenetskih ur, ki spremljajo vzorce izražanja genov, ocenila njeno biološko starost. "Bila je vsaj 10 do 15 let mlajša od svoje kronološke starosti," je povedal Esteller. Tudi njen črevesni mikrobiom je bil presenetljivo mlad, z obiljem bakterije Bifidobacterium, ki velja za koristno za zdravje.

Vendar pa njen dolgi življenjski vek ni bil le posledica genetike. María ni bila prekomerno težka, jedla je veliko jogurta, ni kadila in ni pila alkohola ter je ohranjala bogato družabno življenje s prijatelji in družino. Vse to je nedvomno prispevalo k njeni dolgoživosti, poudarja Esteller.

Pot do novih terapij

Znanstveniki upajo, da bo to bogastvo informacij pomagalo pri razvoju novih zdravljenj, ki bodo ljudem omogočila, da v starosti ostanejo zdravi. "Lahko razvijemo zdravila, ki bodo posnemala učinke dobrih genov," pravi Esteller. "Maríini starši so ji podarili zelo dobre gene, a svojih staršev ne moremo izbirati."

Profesor João Pedro de Magalhães z Univerze v Birminghamu se je strinjal: "Ti izjemni primeri dolgoživosti bi lahko ponudili vpogled v to, kako starati bolj dostojanstveno. Če bi uspeli odkriti, kateri geni so specifično povezani z izjemno dolgo življenjsko dobo in zdravim staranjem, bi to lahko razkrilo mehanizme staranja ter cilje za razvoj intervencij, ki bi vsem omogočile daljše in bolj zdravo življenje."

Vir: Index (po The Guardian)