Za nekatere je ljubezen nekaj, kar je takšno, kot je, česar se ne analizira, ker pravijo, da premišljevanje odvzame ljubezni mistično in romantično draž. Vendar lahko takšno stališče o ljubezni pripelje do različnih težav v resničnem življenju, meni psihoterapevt dr. Zoran Milivojević.
Ko govorimo o prepoznavanju čustev, govorimo o čustveni pismenosti, sposobnosti, da preberemo različna čustva – tako svoja kot drugih ljudi. Čustvena pismenost je posebno pomembna, ko gre za ljubezenske odnose in ljubezenske zveze.
V ljubezenskih odnosih lahko poleg ljubezni čutimo še celo vrsto čustev, ki so lahko v različnih odnosih z občutkom ljubezni in na podlagi njih lahko bolj razumemo, kako se počuti ljubljena oseba.
Ena od pomenljivejših razlik v čustvih, ki sta povezana z ljubeznijo, je razlika ...
Zaljubljenost vs ljubezen!
Ljubezen in zaljubljenost sta dva različna občutka, čeprav ju doživljamo podobno, zato oseba, ki nima potrebnega znanja o psihologiji čustev, niti ne more opaziti razlike med tema dvema čustvoma. Na podlagi te odsotnosti ločevanja je nastalo napačno stališče, da je zaljubljenost vrsta ljubezni oziroma da je to intenzivna faza ljubezni na začetku zveze.
Glavna razlika med ljubeznijo in zaljubljenostjo je odnos do resničnosti druge osebe. Ko nekoga vzljubimo, v resnici poznamo drugo osebo in vemo, kaj smo vzljubili. Ko druga oseba ostaja ista oziroma se kot osebnost spreminja zelo počasi, je ljubezen zelo stabilno čustvo.
Vendar je zaljubljenost posledica nezavedne projekcije lastne ideje o idealnem, zaželenem partnerju na osebo, ki je podobna tej ideji, vendar ji ne ustreza popolnoma. Zaradi te projekcije zaljubljena oseba ni zaljubljena v resničnost druge osebe, v njene resnične lastnosti, temveč v lastno sliko, s katero je ‘prekrila’ drugo osebo, ki je v resnici ne vidi zaradi lastne namišljene podobe.
Občutek zaljubljenosti je minljiv in traja le toliko časa, kolikor je oseba sposobna vzdrževati svojo projekcijo in se izogibati resničnosti. Če se uresniči ljubezenska zveza, ki se je začela z zaljubljenostjo, zelo pogosto ne pelje v ljubezen, temveč v razočaranje.
Torej zaljubljenost ni faza ljubezni in ni res, da se mora ljubezen začeti z zaljubljenostjo. Zaljubljenost ni niti univerzalno čustvo. Da bi se kdo zaljubil, mora verjeti v mit o ljubezenskem odnosu, ki osrečuje, ker je idealni partner le element idealnega odnosa. Zato se ljubezen - zaljubljenost vidi kot nekaj, kar pelje v užitek in srečo.
Številni medijo so pripomogli, da se je v zahodnjaški družbi zgradila in utrdila slika o ljubezni, ki osrečuje. Tako verjamemo, da ljubezenski odnos ni sredstvo, temveč cilj življenja. Ljudje, ki ne verjamejo v mit o ljubezni, ki osrečuje, se tudi ne morejo zaljubiti. Obstajajo kulture, v katerih ljudje ne poznajo zaljubljenosti.
Preberite več na Sensa.si
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"