Zoran Vodopija, hipnoterapevt: Hipnoza je orodje in nič več kot to!

21. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Zoran Vodopija, hipnoterapevt: Hipnoza je orodje in nič več kot to! (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Življenje in zdravje lahko močno zagrenijo malenkosti, zakopane globoko v podzavest, in za več kot dve tretjini psihosomatskih bolezni naj bi bili odgovorni 'podzavestni programi'.

Um delimo na zavestni in podzavestni ter nezavedno. Podzavest je del uma, ki krmili naše telo, naše ravnanje ter shranjuje vse informacije, ne le od rojstva, temveč celo od trenutka spočetja, pojasnjuje hipnoterapevt Zoran Vodopija.

»Ključno vlogo pri prenosu informacij ima DNK, natančneje 'junk DNK', ki je v vsaki celici. O teh komunikacijskih procesih se lahko podrobneje poučimo v delih dr. Pjotra Garjajeva in dr. Vladimirja Poponina. Sicer pa bi podzavest lahko primerjali z računalnikom. Izredno močna je, deluje pa po programih, ki najbolj intenzivno nastajajo na osnovi informacij, ki jih človek pridobi od spočetja do približno desetega leta starosti.«

S hipnozo do podzavesti

Hipnoterapevt Zoran Vodopija pravi, da je hipnoza orodje in nič več kot orodje, s katerim je omogočen dostop do podzavesti. »Mojster je tisti, ki dela z orodjem, in učinek je v največji meri vedno odvisen od spretnosti mojstra.« Tako kot vsako orodje je tudi hipnozo mogoče uporabljati na različne načine, v terapevtske namene, za raziskovanje, pa tudi za zabavo. Sam uporabljam hipnozo v terapevtske namene kot orodje za dostop do podzavestnega uma in do nezavednega, kjer iščem vzroke za posamezna neželena telesna stanja in slabo počutje. Večina vzrokov za psihosomatske bolezni in naše slabo počutje, za življenjske vzorce, ki nam na različne načine povzročajo nelagodje, je v podzavestnem umu ali celo v nezavednem. Poudarjam, da je pri terapevtskem pristopu pomembno poiskati vzrok in ga odpraviti. Odpravljanje zgolj posledic pomeni terapevtsko delovanje le na simptomatskem nivoju. Z odpravo simptomov nismo odpravili vzrokov, čeprav se lahko stanje občutno izboljša. Treba je vedeti, da samohipnoza z različnimi sugestijami sicer lahko pomaga, vendar ne odpravlja vzroka težave. Tudi če se simptom ne pojavi več v isti obliki, je zagotovo, da se bo, če vzroka nismo odpravili, čez čas vrnil v drugačni obliki.

Če je bolna duša, telo ne more biti zdravo

Zdrav duh v zdravem telesu – že antični Grki so se zavedali, da če je bolna duša, telo ne more biti zdravo, poudarja Vodopija in dodaja: »Prav od starih Grkov pa izvira tudi delitev, naj se s telesom ukvarja medicina, z dušo pa filozofija. Tudi švicarski psihiater C. G. Jung, ki je bil v moderni evropski medicini pionir raziskovanja nezavednega in duše, je spoznal pomen in moč obojega. Rdeča knjiga (Liber novus), ki je več kot 50 let po Jungovi smrti nedavno izšla tudi v slovenščini, odkriva Jungovo soočanje z lastnim nezavednim in Jungovo raziskovanje nezavednega in duše. Tudi slovenski psihiater Martin Kojc je v svoji znameniti knjigi Učbenik življenja zapisal, da ko spremeniš »samo po sebi utemeljeno prepričanje«, se spremenita tvoj notranji in zunanji svet. Danes bi temu rekli: ko spremeniš program delovanja podzavesti, se spremeni delovanje podzavesti. Ko pa se spremeni delovanje podzavesti, se spremeni vse.«

Zoran Vodopija

Podzavest se 'polni' od spočetja dalje

Podzavestni um krmili delovanje organizma na telesni ravni, na ravni čustev, dojemanj, navad, krmili pa tudi zaščitno funkcijo podzavesti. Kadar zaščitna funkcija podzavesti reagira na nenevarne situacije, govorimo o fobijah in paničnih napadih. Dogodki iz najzgodnejšega otroštva vplivajo na našo samopodobo, na odnose s starši, sestrami, brati in drugimi sorodniki. Ali kot razloži priznani hipnoterapevt: »Življenje in zdravje nam lahko zagrenijo malenkosti, ki se napačno dojete zakopljejo globoko v podzavest in delujejo kot programi. Podzavestni programi lahko na telesni ravni povzročajo bolezni, ki jih medicinska stroka imenuje psihosomatske. Včasih so ocenjevali, da je približno tretjina vseh bolezni psihosomatskih, danes pa tudi že več kot dve tretjini. Hipnoza je čudovito orodje, ki nam omogoča, da dostopamo do podzavesti in do nezavednega, da v podzavestnem spominu odkrivamo vzroke za telesna neželena stanja kot tudi za neželena počutja in ravnanja. Velikokrat odkrijem, da sta starša na novico o nosečnosti reagirala negativno, odklonilno ali s strahom. To se zapiše v podzavestni spomin, v nezavedno. V podzavesti se ustvari program, ki bi ga lahko zreducirali na »Bolje bi bilo, če me ne bi bilo« ali »Staršema ni lepo zaradi mene« ali »Kriv sem za ...«. To boli dušo, podzavest reagira in v določenem trenutku tak program aktivira in pojavi se bolezen, lahko tudi najhujše oblike samouničevalnih bolezni. Poruši lahko celo imunski sistem, kar privede do avtoimunih bolezni in alergij. Zato se morajo starši zavedati, da je v otrokovi podzavesti že od trenutka spočetja zapisano vse, prav vse! Včasih malenkosti vplivajo zelo močno in dolgoročno. Naj ponazorim s primerom iz svoje hipnoterapevtske prakse – pred časom sem delal s skakalcem s palico Robertom Rennerjem. Robert, bivši mladinski svetovni prvak, preprosto ni zmogel več niti povprečnega skoka. Po slabih dveh letih izpada kariere se je januarja 2015 oglasil pri meni, v hipnozi sva našla vzrok za njegovo blokado, ga odpravila in v letu 2015 je Robert Renner postal evropski prvak v kategoriji mlajših članov, dvakrat izboljšal državni rekord in postal atlet leta 2015.«

V hipnozi spremenjeno dojemanje

V procesu terapevtske hipnoze hipnoterapevt omogoči klientu, da klient dostopa do vsebin svoje podzavesti. V tem stanju spremenjene zavesti lahko klient pod strokovnim vodstvom terapevta dostopa do popolnega podzavestnega spomina in s tem do dogodkov, pri katerih so nastala negativna dojemanja. Cilj terapevtske hipnoze je tako odkrivanje vzroka za neželeno delovanje in sprememba podzavestnega dojemanja. »Kadar spremenimo negativna podzavestna dojemanja v pozitivna, se lahko prepričamo, da ima organizem dejansko sposobnost samozdravljenja,« sklene hipnoterapevt Zoran Vodopija.

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču