Žužemberk je prijeten kraj, središče Suhe krajine, ki ga reka Krka deli na dva bregova. Ravno Krka in grad Žužemberk sta glavna zaščitna znaka kraja, ki je zaradi lege na prometnem križišču lahko dostopen z vseh strani Dolenjske. Zgodovino kraja so pisali že Kelti in Iliri, za njimi so Rimljani speljali do tja pomembno cesto.
Naselje Žužemberk se je pozneje razvilo okoli istoimenskega gradu. In ravno grad daje kraju to edinstveno podobo in prepoznavnost. Kdaj natančno je bil postavljen, ni znano. Nad vhodom v stolp je sicer vklesana letnica 1000, grajska kapela je bila zgrajena 1046, prvič pa je grad sicer omenjen konec 13. stoletja. Sprva je bil v lasti goriških grofov, zatem je konec 14. stoletja prešel v roke Habsburžanov, ki so ga dali v zakup plemiški družini Auersperg oz. Grofom Turjaškim, ki so ga imeli v lasti do 1945. Tedaj je bil grad požgan in še danes ni povsem v celoti obnovljen. Grad je kljub temu ena najslikovitejših in najbolj prepoznavnih ikon kraja. Od kod ime Žužemberk?
Na bližnjem griču, imenovanem Eisenberg (današnja Zafara), so kopali železovo rudo. Zato so grad najprej poimenovali Seisenberg. Kar izhaja iz staronemške besede 'sousen', kar pomeni šumenje, bučanje – seveda reke Krke, ki ravno pod gradom žubori čez lehnjakove pragove. Domačini so ime sčasoma preoblikovali v Žužemberk. Železarstvo v Žužemberku je sicer doseglo svoj višek in propad v 19. stoletju. Takrat je Suha krajina ostala brez železnice, ki je bila tu projektirana. Kraj in okoliške vasi v dolini pa so bile s tem obsojene na počasno hiranje.
Reka Krka
Poleg gradu je največja značilnost kraja reka Krka. Glavna vodna žila Dolenjske je čudovita zelena reka. Domačini ji z upravičenim ponosom pravijo dolenjska lepotica. Na prvi pogled je Krka mirna reka, ravno čez Suho krajino se kaže njena kraška narava. Znameniti lehnjakovi pragovi, ki jih reka nalaga v svojih koritih, ji dajejo tudi pridih avanturizma, saj omogoča številne (adrenalinske) športne aktivnosti na vodi.
V preteklosti so ob lehnjakovih pragovih zgradili veliko mlinov in žag. Ravno v Žužemberku je bil eden izmed najstarejših papirnih mlinov na Slovenskem. Reka je privlačna za ribiče, saj je ena izmed z ribami najbogatejših rek v Sloveniji. Včasih je bilo v njej tudi precej vodnih rakov, a jih je konec 19. stoletja pobila kuga in zatem si njihova populacija ni več opomogla.
Kaj početi v Žužemberku?
Kraj z okolico je odlično izhodišče za veslaške in ribiške izlete na reko Krko. Pohodniki se lahko povzpnejo na 888 m visoki hrib Sveti Peter ali Suhokrajnski Triglav, kot mu rečejo lokalni prebivalci, ali prehodijo katero od drugih tematskih poti v okolici.
V okolici so tudi številne zidanice s turistično ponudbo. V Žužemberku so tudi tri dobre gostilne, v okolici pa odlični kmečki turizmi.
Znani prebivalci
Leon Štukelj
- Manj znan je podatek, da je bila mama slavnega telovadca, sicer Novomeščana, doma iz Zafare pri Žužemberku. Leon Štukelj je tako v svojih mladih letih brezskrbne počitnice preživljal prav tu in se jih tudi v poznejših letih z veseljem spominjal in večkrat obiskal Žužemberk.
Vinko Globokar
- Oče svetovno znanega pozavnista, skladatelja in dirigenta je bil rojen v okolici Žužemberka. Ker se je z družino preselil v Francijo, je bil Vinko Globokar rojen tam. Vinko Globokar, vodilna osebnost evropske in svetovne avantgarde, je častni občan Žužemberka.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču