"Manj maščob', 'brez dodanega sladkorja', 'naravno'. Takšna sporočila na embalaži so za mnoge bližnjica do bolj zdravega nakupovanja. Toda obsežna nova raziskava kaže, da izdelki z zdravstvenimi trditvami niso vedno boljša izbira, včasih pa so celo slabši od tistih brez njih.
Sprehod med policami supermarketov danes spominja na branje oglasnih sporočil: z nizko vsebnostjo maščob, bogato z vlakninami, brez umetnih arom, ekološko. Takšne oznake kupcem vzbujajo zaupanje, da izbirajo bolj zdravo. Toda znanstveniki z Univerze Cornell opozarjajo, da je to zaupanje pogosto neupravičeno.
Ekipa pod vodstvom profesorja trženja hrane Miguela Gómeza je analizirala skoraj 150.000 živilskih izdelkov in pijač, ki so se v zadnjih desetih letih pojavili na ameriškem trgu. Rezultati, objavljeni v reviji Nature Food, so pokazali, da izdelki z zdravstvenimi trditvami niso dosledno bolj zdravi, včasih pa so celo prehransko manj kakovostni.
Manj maščob, vendar več sladkorja in soli
Zamisel za raziskavo se je, zanimivo, porodila med povsem običajnim nakupovanjem. Soavtorica raziskave Pei Zhou je v trgovini primerjala običajni kremni sir z različico z manj maščobami.
"Zmanjšali so vsebnost maščob, vendar je izdelek vseboval več sladkorja in več soli. Na embalaži je toliko trditev, da smo se vprašali, ali so izdelki s takšnimi navedbami sploh bolj zdravi od tistih brez njih," je povedala.
Prav v tem se skriva glavna težava: ko proizvajalec zmanjša količino ene nezaželene sestavine, pogosto poveča količino druge, da bi ohranil okus.
Gazirana pijača z zmanjšano vsebnostjo soli tako pogosteje vsebuje več sladkorja, pripravljene jedi z oznako 'brez transmaščob' pa se nemalokrat opirajo na nasičene maščobe in sol. Trditev na embalaži je pri tem povsem točna, vendar celotna slika izdelka ni nič boljša, včasih pa je celo slabša.
Raziskovalci so izdelke ocenjevali s sistemom, ki ne upošteva le ene sestavine, temveč celotno prehransko sestavo. Izkazalo se je, da sta dve tretjini novih izdelkov na splošno manj zdravi, čeprav je polovica med njimi na embalaži izpostavljala kakšno zdravstveno trditev.
Največje neskladje so ugotovili pri pijačah, zlasti pri tistih z oznakami 'malo soli', 'brez sladkorja' in 'malo nasičenih maščob' .
Past, imenovana 'naravno'
Posebej zanimiva ugotovitev se nanaša na izraze, kot so 'naravno', 'ekološko' ali 'iz polnozrnatih žit'. Ti formalno ne povedo ničesar o količini sladkorja, soli ali maščob v izdelku, vendar jih kupci kljub temu dojemajo kot sopomenko za zdravo.
Psihologi to miselno bližnjico imenujejo 'učinek avreole': ena pozitivna lastnost nas napelje k temu, da tudi celoten izdelek ocenimo kot boljši.
Pomembno je poudariti, da proizvajalci pri tem ne kršijo zakona. Trditve na embalaži morajo biti točne le glede sestavine, na katero se nanašajo, ne pa tudi glede celotne prehranske vrednosti izdelka.
Kako se ne pustiti zavesti
Avtorji raziskave poudarjajo, da je treba trditev na sprednji strani embalaže razumeti kot namig, ne pa kot dokončno sodbo.
Pravo sliko razkrije deklaracija na zadnji strani, in sicer takrat, ko jo obravnavamo kot celoto: koliko sladkorja, soli in nasičenih maščob izdelek vsebuje skupaj, ne pa zgolj količine tiste sestavine, ki je na embalaži poudarjena z velikimi črkami.
Pri primerjanju dveh izdelkov je koristno preveriti tudi velikost porcije, saj se vrednosti na deklaraciji nanašajo prav nanjo.
Strokovnjaki kot dober primer navajajo Čile in Mehiko, kjer opozorilne oznake na embalaži jasno izpostavljajo preveliko vsebnost soli, sladkorja in maščob.
Dokler podobnih rešitev ne uvedejo tudi na drugih trgih, se zdi, da ostajata najboljša svetovalca lastna previdnost in nekaj sekund, namenjenih branju drobnega tiska.
Vir: Raport, Nature Food
