Nekdanja televizijska voditeljica Alenka Šurlan je zagotovo na Štajerskem precej prepoznaven obraz. Trenutno se posveča številnim projektom in zgodbam. Ena izmed njih je povezana z vinsko pravljico, ki se je začela dogajati na najpriljubljenejši sprehajalni točki griča Piramida v Mariboru.
Story: Na Piramidi se dogaja nova zgodba. Zgodba, ki je za Slovence precej nenavadna. Povezali so se različni vinarji s skupnimi interesi in jasno zastavljenimi cilji. Kako vam je uspelo?
Res je, zgodba Piramide je zares izredna. Že Piramida kot hrib je nekaj posebnega. Ste vedeli, da je Maribor eno od redkih mest na svetu, ki ima vinorodni grič praktično v središču mesta? In mi smo ga pustili propadati. Kot da ne znamo opaziti, kaj so kvalitete našega mesta in da imamo nekaj, česar drugi nimajo. No, okoliški vinarji niso bili slepi za potencial, ki stoji pred našimi nosovi. Povezali so se v zadrugo in sami začeli urejati vinograd, in to je zajemalo od jutranjega škropljenja vinograda do košnje trave. Kmalu je projekt prerasel urejanje vinograda in je postal prizorišče zanimivih dogodkov.
Story: Štirje vinarji Protner, Golob, Ramšak, Horvat in posamezniki, kot so Stane Kocutar, Andrej Zemljič, Simon Stožer in podjetje Itera, so vzeli v najem Piramido, turistično točko mesta, ki je bila že davno postavljena v ozadje. Zadružniki so ji dali nekaj, o čemer se bo znova govorilo. Nam zaupate, za kakšen projekt gre?
Kot sem omenila, najprej se je začelo z urejanjem vinograda in okolice, ki je bila v izredno slabem stanju. Ureditev je znova pritegnila sprehajalce, k temu pa smo dodali še dogajanje na vrhu Piramide, ki se je začelo v juniju. Tako so obiskovalci Piramide bili deležni pokušine vin okoliških vinarjev, skupaj z Zavodom Udarnik in Soundbiorjem smo postavili Letni kino, Doba je izvedla jezikovno delavnico za otroke. Za vse tiste, ki niso mogli pešačiti na vrh hriba, pa je Zlati grič prijazno odstopil golf avtomobilček, s katerim smo obiskovalce vozili do vrha. Doživeli smo izredno pozitiven odziv Mariborčanov, saj so nam vsi, na katere smo se obrnili po pomoč, le-to tudi zagotovili. Vsi, ki sodelujemo, smo prostovoljci, ne prejemamo plačila za svoje delo. Želim si, da se stvari v tem mestu začnejo spreminjati. In najprej je treba začeti pri sebi. Če želimo, da se situacija v mestu spremeni na boljše, je najprej treba nekaj vložiti. In tako smo sami začeli prirejati program, hkrati pa smo se povezali z že obstoječimi akterji, ki ustvarjajo kulturni program. Tako nam je Aleš Šteger letos omogočil, da se znamenit ptujski Festival poezije in vina med drugim dogaja tudi na Piramidi. Opazi se, da smo na začetku in da je prvo leto najtežje, prav tako nimamo finančnih sredstev, da bi vlagali v reklamo in ljudi množično obveščali, kaj se dogaja na Piramidi, ampak uporabljamo obstoječe kanale, kot je Facebook, hkrati pa nam pomagajo tudi medijski prijatelji, ki s kakšnim člankom obvestijo javnost o dogodkih.
Story: Naj povem, da je Piramida hrib s kapelico, kjer je nekoč stal mogočen grad, ki je obvaroval krajane pred vdori Madžarov. Danes kapelica spominja na zgodbo in ponuja turistom odlično razgledno točko. S čim jih zdaj privabljate tja?
Res je, ruševine si obiskovalci lahko ogledajo še danes, kapelica pa se tako ali tako vidi že iz mesta. Obiskovalci Piramide lahko vsak dan, razen v ponedeljek, poskusijo odlično vino naših vinarjev, ob koncih tedna pa se družijo na domačem 'aufšnitu', ki ga pripravlja vinogradnik Andrej Horvat. Lokalne dobrote, kot so domače klobase in zelenjava, okusna pašeta in prava štajerska zaseka, vam postrežejo na lesenem pladnju - tako domače, preprosto in odlično! Preproste stvari so vedno najboljše ... Ob tem bo kmalu na vrhu Piramide stal športni park na prostem, kamor se bodo lahko rekreativni športniki prišli razmigat. Idej je še veliko in eden od glavnih motorjev idejnih projektov je tudi Marko Klemenčič, sicer krajinski arhitekt, ki pa s svojo razgledanostjo hitro najde učinkovite in kreativne rešitve, ki so trajnostno naravnane ter usmerjene k cilju, da Maribor skupaj s Piramido postane turistično atraktivna točka za tujce. Skupaj sestavljamo zares raznovrsten in pester tim.
Story: Maribor je eno od redkih mest na svetu, ki ima vinorodni grič v središču mesta. Še ena stvar, ki je ne znamo izkoristiti. Kako se je vaša zgodba prijela med domačini?
Želimo si, da Mariborčani Piramido vzamejo za svojo in da so ponosni na ta tako poseben hrib. In skozi ta projekt smo začutili, da smo Mariborčani zares nekaj posebnega. 'Lokalpatriotizem' se čuti na vsakem koraku, samo pojdite na nogometno tekmo. (smeh) In tudi projekt Piramide je bil zelo dobro sprejet. Res je, da se najdejo posamezniki, ki jim ni všeč. Pred kratkim je bilo neko dekle ogorčeno nad tem, da zdaj nima več miru, ko gre na sprehod, ker smo ubili spokojnost hriba. Mislim, da ima okolica Maribora veliko mirnih kotičkov in da ta zagotovo ni edini. Ampak tako pač je, vsem in vsakomur nikoli ne bomo mogli ugoditi, pa naj se še tako trudimo. Tega se zavedamo. Vendar je to zanemarljiva manjšina, večina ljudi dogajanje podpira in se veseli, da lahko uživa ob kulturnih dogodkih. Še ena pozitivna stvar je, da nam je uspelo omogočiti brezplačno udeležbo na vseh dogodkih. Zares si želimo, da se Mariboru, ki se je nekdaj ponašal z največjo industrijo daleč naokoli, dvigne ugled in da zraste v turistično mesto. Veliko imamo ponuditi, samo združiti se moramo v celoto in kot celota nastopati na trgu. Gostinska, športna, kulturna in druga ponudba, združena z naravnimi danostmi, ki jih imamo, bi se morala združiti v eno blagovno znamko. Samo čez mejo poglejmo, kaj so naredili naši sosedje Avstrijci. Vso ponudbo so združili pod Steirisches Vulkanlad, pri nas pa se vsak posameznik trudi po svoje.
Story: Alenka, nekoč smo vas lahko spremljali na malih zaslonih. Vas televizija več ne zanima?
Uživala sem na televiziji in to obdobje je bilo eno najlepših. Dela na televiziji nikoli nisem jemala kot službe, to je bil način življenja. Pretežno sem pokrivala kulturno dogajanje in pogrešam to, da nimam več toliko časa, da bi si lahko večkrat ogledala vse, kar se dogaja v mestu. Prav tako pa sem imela srečo, da sem delala z odličnim timom, in ta prijateljstva so ostala do danes. Ne rečem, da me ne mika, vendar bi sprejela samo, če bi lahko ponovno delala v takšnem timu, kot sem takrat.
Story: Glede na naravo svojega dela imate kaj prostega časa zase in kako ga najraje preživite?
Prosti čas je pomemben, treba si je napolniti baterije. Uživam v druženju z ljudmi, ki jih imam rada, in sproščajo me dolgi klepeti. Ob večerih rada berem, televizije skorajda ne gledam. Sem pa začela aktivno 'športati', telesna vadba mi pomaga, da si prevetrim možgane. To leto sem se navdušila nad športnim plezanjem, všeč sta mi adrenalin in premagovanje samega sebe. Moram sicer priznati, da sem prvič, ko smo šli plezat v naravo, sredi stene razmišljala, ali mi je to res potrebno. A ko premagaš strah in prideš do vrha, je trud poplačan. In tako je tudi v življenju.
Napisala MIMA
Fotografije Natalija Jelušič Babič
Obleka Luna (Europark)
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
