Zakonca Matjaž in Nika Ambrožič Urbas že nekaj let živita in ustvarjata v Londonu. Nika je modna kreatorka, ustanoviteljica modne znamke Marija Moderna in kreativna direktorica za modne dodatke pri luksuzni znamki Timothy Oulton s sedežem v Hongkongu. Po novem pa jo lahko spremljamo tudi kot žirantko v šovu Zvezde plešejo na Pop TV. Matjaž je glasbeni urednik Vala 202, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Londona, ustanovitelj in urednik portala, namenjenega angleški nogometni premier ligi.
Matjaž, oba z Niko sta vpeta v precej dinamično delo. Nika na ustvarjalnem, modnem področju, vi na novinarskem, športnem. Kako spremljata delo drug drugega, kako se dopolnjujeta?
Delovanje v paru, še zlasti ko gre za spremljanje in ne nazadnje vsrkavanje tako raznoterih in tako silovitih kulturnih vplivov, ki ti jih ponuja metropola, kot je London, je v neizmeren užitek obema. Če se ves čas ne bi pogovarjala o tem, kaj naju obdaja, bi oba z Niko od edinstvene londonske izkušnje preprosto imela le pičlo polovico koristi. Tako pa imava dvojno, in to vsak dan. Ker sva si po značaju podobna in naju v življenju zanimajo enake, predvsem lepe stvari ter umetnost, se ves čas počutiva zelo izpolnjena, v vseh pogledih, od poklicnih do estetskih. Tako je razumljivo tudi veselja še več.
Ni skrivnost, da ste delali tudi v razvedrilnem programu RTV Slovenija. Kako boste zdaj spremljali ženo Niko v novi vlogi na malih zaslonih?
Je v tem vprašanju skrito podvprašanje, ali je Nika tudi v vsakdanjem življenju taka, kot jo poznajo gledalci oddaje Zvezde plešejo, ali to šele pride na vrsto? (smeh) Vseeno raje odgovorim prej kot pozneje: Nika je čisto vsak dan točno taka, kot je v vlogi plesne sodnice – lepa, odločna in pametna. Zato je moja žena, kaj pa drugega!
Za naju se z začetkom šova Zvezde plešejo v resnici ni veliko spremenilo. Tako kot je Nika spremljala mene, ko sem bil voditelj ali kake mladinske ali pa glasbene televizijske oddaje, tako zdaj jaz spremljam njo. Vselej natančno in skrajno resno. Izbor za Supermodel Slovenije 2010, v katerem je Nika nastopala kot žirantka, in Zvezde plešejo, kjer je sodnica, z Niko pogledava šele kot posnetek. Analiza pač! Vestno proučiva vsako besedo, njeno ali drugih soudeležencev. Niki občasno svetujem ali jo opozorim na kak detajl. Včasih priporočim kak gib, kako učinkovito besedno zvezo in podobno. Nika je navdušena gledalka izvorne, to je angleške različice oddaje. Strictly Come Dancing, kakor se ta imenuje, zato me sleherno jesen, šov je tu na sporedu jeseni, vedno čaka ob mojih nedeljskih vrnitvah z nogometnih tekem. Skupaj komentirava plesne točke in razvoj dogodkov. Nekatere od nastopajočih, predvsem politike, ki sem jih srečeval pred leti, celo osebno poznam. Ne nazadnje pa imamo Slovenci v šovu Strictly Come Dancing svojega favorita, saj je plesalec Aljaž Škorjanec tu res velika zvezda. V premier ligi, na primer, v zadnjih letih ne igra ali kakorkoli drugače ne sodeluje nobeden Slovenec. Tam sem simbolno res sam.
Britansko veleposlaništvo je ob nedavnem praznovanju 25-letnice diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Slovenijo v Ljubljani pripravilo posebno slovesnost, ki je sovpadla s prvim obiskom britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona pri nas. Z ženo Niko sta tudi povabljena k njim na čajanko. Česa se najbolj veselita?
Britansko veleposlaništvo me je pred meseci prosilo, naj s pozdravnim videom sodelujem v njihovem filmu. Tega so zasnovali za popestritev omenjene obletnice, ki jo je z obiskom počastil tudi minister Johnson. Z Niko se tistega januarskega sprejema v Ljubljani žal nisva udeležila. Mi je pa bilo kmalu potem sporočeno, da se je nekdanji londonski župan Boris Johnson ob ogledu filma najbolj zabaval ravno ob moji zgodbi, ki sem jo zaključil z mislijo, da je prav London moj tip (mesta). Na spletu jo zlahka odkrijete. Drži, prihodnji teden, ko bom Niko na poti v službo na Pop TV pospremil ne le do tukajšnje postaje Victoria, ampak kar do Ljubljane, naju je britanska veleposlanica, častitljiva gospa Sophie Honey, povabila na čaj. Zelo se veseliva tega srečanja. Nika bo ambasadorko tudi povabila na ogled oddaje Zvezde plešejo v živo. Dejstvo je, da so možnosti, da bi se Britanci s službo v Ljubljani ali pa Slovenci s službo v Londonu srečevali, resnično zelo majhne, pa čeprav se to na prvo žogo sliši nekam čudno.
Nika, v britanski prestolnici bedite nad svojo oblačilno znamko Marija Moderna. Bo letošnja kolekcija prinesla nove navdihe?
Letos se je za znamko Marija Moderna začelo čisto novo obdobje, saj smo se povezali z londonsko agencijo Eliei, ki nam bo pomagala razviti prepoznavnost, izoblikovati in se opredeliti za točno določeno tržno skupino. Zato se v teh mesecih veliko dogaja v zakulisju; pripravljamo namreč podlago za predstavitev novih modelov, kar načrtujemo jeseni. Sicer pa se bodo naše kolekcije v prihodnosti zelo dopolnjevale, torej, nova oblačila ne bodo vezana na sezone, ampak bodo nadaljevanje že obstoječih kreacij. Letno nameravamo izdelati eno kolekcijo, tej pa pozneje dodajati samostojne kose. Naš največji navdih ostaja romantična ženstvenost s pridihom nostalgije, kar si z Jano Urbas – soustvarjalko Marije Moderne – vedno interpretirava na nov način. Ker so poskusni modeli že v fazi izdelave, lahko izdam, da se tokrat veliko ukvarjamo z vizualnim proučevanjem sanjavosti.
Vsak drugi mesec za nekaj dni poletite na Daljni vzhod. Natančneje v tretje največje kitajsko mesto Gvangdžov, kjer razvijate dizajne torb, torbic in drugih modnih dodatkov za luksuzno blagovno znamko Timothy Oulton. Kako naporna so takšna potovanja in koliko izzivov vam daje tovrstno delo?
Ta potovanja vsekakor niso mačji kašelj, saj gre za velike razdalje in s temi povezano časovno razliko, svoje pa dodajo tudi temperaturna odstopanja; tam je namreč v primerjavi z evropskim popolnoma drugačno podnebje. Tako je od pomladi do jeseni izredno vroče in vlažno, kar te lahko kar precej utrudi. V teh šestih letih, odkar redno potujem na drugi konec sveta, sem se naučila spopadati s potovalno boleznijo, torej stanjem, ko se telo privaja na časovno razliko. Včasih se mi je na Kitajskem redno dogajalo, da sem se zbudila ob dveh zjutraj in mi ni več uspelo ujeti spanca. Zdaj si pomagam z meditacijo, ki me umiri in mi pomaga, da se lahko sredi noči vrnem v spanec.
Po vrnitvi v London se spopadam z obvezno utrujenostjo, ki sledi tem dolgim potovanjem; ta se namreč lahko raztegnejo na 24-urne tranzite. Na letalih imam svoje rituale, ki mi pomagajo, da se na cilju znajdem kar najbolj spočita. Obvezno sem oblečena v udobna oblačila in popolnoma nenaličena. Sicer pa sem ta potovanja sprejela kot del življenja, ker mislim, da je to šele začetek. To, da se usedem na letalo, je zame nekaj povsem običajnega, razdalje me sploh ne vznemirjajo. Poleg tega zelo zelo rada letim.
Trenutno vas čakajo novi izzivi v okviru šova Zvezde plešejo. Kako ste sprejeli vlogo žirantke v šovu?
Priznati moram, da se še zdaj včasih vprašam, ali se to res dogaja ali se mi le sanja. Ta šov spremljam že vrsto let, v Angliji je nadvse priljubljen in vsi ga poznamo kot televizijsko klasiko, ki vsako leto znova navdušuje s spektakularnimi plesnimi točkami, glamurjem in dramo, ki sodi k vsakotedenskemu ocenjevanju plesnih parov. Najbolj sem presunjena zato, ker sem si ravno jeseni, med spremljanjem zadnje serije, za šalo predstavljala, kako bi bilo, če bi bila sama sodnica. Še sanjalo se mi ni, da se je v Sloveniji na Pop TV v resnici takrat pripravljala slovenska različica. Potem pa sem nenadoma prejela vabilo k sodelovanju! Bila sem čisto paf. Torej, na vprašanje, kako sem to vlogo sprejela, vam lahko odgovorim, da sem bila zelo presenečena, presrečna in hvaležna, da se mi je ponudila tako dragocena in edinstvena priložnost.
Kako ste sploh povezani s plesom?
Ples me je zagrabil že zgodaj, ko sem se kot osnovnošolka vpisala v plesno šolo Urška in pozneje postala tekmovalka v latinskoameriških plesih. Ko del svoje mladosti posvetiš plesu, ta ostane s teboj za vedno. Ne nujno tako, da povsod, kjer se da, poplesavaš. Meni se na primer to ne dogaja, ker sem rada doma in me plesišča ne mikajo več. Ples me je zaznamoval tako, da še zdaj ohranjam pokončno plesno držo, pazim na dieto, ker nikoli ne želim izgubiti občutka lahkosti, ki ti jo da sloko telo. Najbolj pa čutim povezanost s plesom, ko med oblikovanjem proučujem telesne proporce, lepoto gibanja, ženstvenost. Kot sem kot stilistka dajala napotke modelom na fotografskih snemanjih, sem navdih ves čas iskala v svojih plesnih izkušnjah.
Kaj menite, pred kakšnimi izzivi se bodo naši zvezdniki, ki se preizkušajo na zvezdnem parketu?
Ples je raznolik in vsaka zvrst nekaj sporoča. Čustva, ki se ustvarjajo med plesanjem, so estetski odsev trenutkov, ki jih živimo. Poleg zahtevnega učenja koreografije in tehničnih zakonitosti naše zvezdnike čaka še ena naloga. Ta pa jim nalaga, da ples interpretirajo dovolj prepričljivo, tako prepričljivo, da ga bomo gledalci začutili. Ali drugače, začutiti bodo morali svojo vlogo plesalca. Mislim, da jim ne bo lahko, ampak njihov trud bo vsekakor poplačan. Ples te izoblikuje, tako telesno kot osebnostno. Poleg tega je to odlična lekcija iz elegance.
Nekaj je kar dobrih plesalcev. Bo to prednost, da se bodo prebili do finala?
Hm, morda, morda pa tudi ne. Vsekakor ti nekaj predznanja vedno pomaga. Toda lahko se zgodi, da te ravno predstava, ki si si jo o plesu že ustvaril, omejuje. To bo zelo zanimivo opazovati. Drznem si reči, da jih je kar nekaj, ki so prepričani, da jim je določena plesna zvrst pisana na kožo, a se kaj lahko izkaže, da se bolje znajdejo ravno tam, kjer so najmanj pričakovali, da bi se lahko. Nekako tako, kot na primer misliš, da žive barve niso zate, potem pa se enkrat oblečeš v nekaj rdečega, zasiješ v novi luči in te prime, da bi vsa svoja črna oblačila zabrisal v koš.
Nika, precej ste vpeti v delo po svetu – kako boste uskladili še obveznosti s šovom doma?
Pomlad bo vsekakor zelo dinamična! Z dobro organizacijo in kondicijo se vse da. Verjetno pa vam bom čez tri mesece priznala, da resno razmišljam o zaposlitvi osebnega asistenta! (smeh)
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del